Marshallese

Kwōmaron tōmak ilo wā eo an COVID-19!

Eloñ armij ro ilo Amedka rej bebe in bōke wā eo ñan aer bōbrae jen COVID-19, bōtab jet armij rekōnaan melele ko relablok mokta jen aer bōk wā eo. Mennin elab an ekkā ñan an armij lomnake. Jej aoleb kōnaan tōmak jabdewōt lomnak ko jenaj kōmmani im rej jelōte mour ko ad.

Ñan ad tōmak, jej aikuj melele ko jen jikin ko jej lōke. Jibañ ro mōttam im nukkum jelā oktak eo ikōtaan melele ko rejab jimwe im melele ko rejimwe ikijen wā eo an COVID-19.

 

 

Kwōmaron jibañ an armij tōmak bwe ren bōk wā eo. Kwōmaron kōmmane mennin ilo am:

  • Bōk ien ñan am roñjake ta men ko an armij ro mōttam ak nukkum rej inebata kaki. Lale Melele in Kajinet eo kin Kenono kin Wā ko (kajin Pālle wōt) ñan melele in jibañ kin wāween am maron kenono kin wā ko.
  • Uwaake kajitōk ko aer. Ñe kwōjab jelā uwaak eo, kwōmaron ba ren kenono ibben taktō eo aer.
  • Ilo ien kwōnaj lomnak in bōk wā eo, kwalok wūnin am kar bōke. Bwebwenato ko an armij make remaron rekajur ñan an armij ro nukkum im armij ro ilo jukjukinbed eo roñ.

Ewōr am maron in kareel armij ro iturim kin men ko kwōj ba im men ko kwōj kōmmani. Lale melele in jiban kein ilo wāween am kenono kin wā ko an COVID-19 ibben armij ro mōttam im nukkum (kajin Pālle wōt).

Lale melele ko rejimwe kim wā ko ijin lal im kwalok ñan ro kwōjelā kajeer. Emōj amim kōlaajraki ñan melele ko elab kenono kaki.

Kejbarok im Jejjet an Jerbal

Etke ewōr tōkjen elañe inaj ak jab bōke wā eo an COVID-19?

Ej am wōt bebe in bōke wā eo an COVID-19, bōtabkim aikuj an loñ armij eo emaron ñan aer bōke wā eo ñan kōjemlok jorrāān in elab im ear jelōte aoleben lal in. Ebinlok an COVID-19 ajeeded ilo ien armij ro ilo jukjukinbed eo remaron bōbrae jen nañinmij eo – kin wā ak jen aer kar bōk nañinmij eo ilo raan ko maanlok. An lablok joñan armij ro rej wā, enaj diklok joñan nañinmij eo.

Armij ro rejañin wā remaron wōt bōke nañinmij eo im kaajeedede ñan ro jet. Jet armij rebañ bōke wā eo kin nañinmij ko aer, im mennin ekōmman aer lukkun mōjno ñan COVID-19. Ñe kwōjañin wā, ebar lablok uwōta ñan am deloñ aujbitol ak mij jen juon oktak in COVID-19 (kajin Pālle wōt). Am bōke wā eo ejab kejbarok wōt kwe, ak bar baamle eo am, ro rej jokwe iturim, im armij ro ilo jukjukinbed eo.

Etke ij aikuj bōke wā eo an COVID-19 eḷañe elon armij rej mour jene?

Eloñ armij ro rej bōk COVID-19 ejab kauwōtata kakōlkōl ko ibbeir. Bōtab, elukkun lab ad jelā ta ko rej walok jen nañinmij in, im jejelā jet oktak ko an COVID-19 elablok aer maron kōmman am lukkun nañinmij. Jet armij remaron lukkun nañinmij im mij jen COVID-19, jekdoñ ajiri ro redik im ejellok aer abnōnō in nañinmij ko rejab bōjrak. Ro jet, einwōt ad jelā “ro aitōk aer COVID” emaron walok kakōlkōl ko ibbeir iomwin allon im ej jelōte joñan emmon in aer maron mour. Kim ejab ejañin bar jelā aoleben jorrāān ko iomwin ien aitōk jen COVID-19 kinke ej juon nañinmij kāāl. Am bōk wā eo ej kejbarok eo elabtata an emmon jen nañinmij eo.

Ewor ke kejbarok im ejejjet ke an jerbal wā ko?

Aet, wā ko an COVID-19 rej kejbarok im ejejjet aer jerbal. Emoj an scientist ro teeje wā ko emoj ibben taujin armij rar bok kwonaer ilo katak ko an wuno eo. Wā ko rar tōbare joñan ko an U.S. Food and Drug Administration (FDA, obij eo ej bōk eddon kakien mōñā im wūno) ñan aer aikuj letōk kejbarok, jejjet aer jerbal, im joñan kar kōmmani ñan aer bōk kōmelim eo ñan kōjerbal ilo idin jorrāān Emoj loe ke aoleb wā ko elab aer emmon in kejbarok an armij jab nañinmej kin COVID-19. Iomwin ien, emōj an wōr kejbarok ilo aer kar lelok wā kein ñan millien armij.

Alwoje bideo kein nan bok melele ko relablok kin waween an kar komman wã ko an COVID-19.

Ewōr ke kejbarok ñan an ajiri eo neju bōk wā eo?

Aet. Emoj kar teeje wā eo anPfizer ibben taujin jodikdik ro im emoj kwalok ke ej lelok kejbarok. Ebar lukkun jejjet an jerbal - ejellok jodikdik ro rar lelok jibañ ko aer im rar bōke wā eo an COVID-19. Centers for Disease Control and Prevention (CDC, obij eo ej bok eddon kejbarok im bobrae jen naninmij)ej rojan lelok wa eo an COVID-19 nan aoleb ro 6 allōñ aer yio im ruttolok (kajin Pālle wōt).

Ewi wāween aō maron tōmak ke wā ko rej letōk kejbarok?

Ñan lukkun lale bwe wā ko an COVID-19 rej kōjbarok, Centers of Disease Control and Prevention (CDC, Jikin Kantūrol Nañinmej im Bōbrae) emōj an kaḷapḷọk im kakajur lak an aelōñ eo māroñ in lale joñan eman an jerbal wā eo. Kin tōprak in, rijerbal ro relukkun jellā kake wā ko māroñ lale im loe bwōd ko me rejjab māroñ in walok ilo ien etale wā in COVID-19 ko.

I maroñ ke bōk COVID-19 jen wā eo an COVID-19?

Jab, kwoban bok nañinmij in COVID-19 jen wã eo. Ejjab naninmij eo ej komman COVID-19 iloan wā ko an COVID-19.

Ij ke aikuj boke wā eo ñe emoj ao bok nañinmij in COVID-19?

Aet, kwoj aikuj boke wot wā eo jekdon ñe emoj am bok nañinmij in COVID-19. Melele ko rej kwalok ke ejab ekka in an juon bar boke COVID-19 iomwin 90 raan alikin am kar bok naninmij eo. Melelein emaroñ wor jidik am kein kejbarok jen COVID-19 (etan emake wor am kein bobrae) ilo juon ien edik. Botab, jejjab jella ewi joñan aitok in ien an juon maron make bobrae jen naninmij eo. Bok melele ko relablok kin wunin am aikuj wot bok wa eo kin juon wa an COVID-19 (kajin Pālle wōt).

Ta oktak ikōtaan wā im kōjbarok?

Kōjbarok eo ej jān nañinmej ej lewaj jidik kōjbarok ikijen bar nañinmej ak ej aurōk in kwalōk nañinmej eo jinion jān armij ro rejañin de wā ej kaḷapḷọk kauwōtata ñan nañinmej, delon ọjpitōl, im mej. Ilo an jōt armij māroñ in wōr aer antibody ko elikin nañinmej in COVID-19, jōt remāroñ in jab. Ñan ro emōj an wōr aer kōjbarok elikin nañinmej, ejelọk wāwein kwalōk joñan kajur in kōjbarok eo, joñan aitok in an pād ak ñan variant eo kōjbarok eo ej ñan e.

Kinke jejjab māroñ in pedped ion kōjbarok ñan kabōjrak an bar nañinmej ak nañinmej eo elap jān COVID-19, ilo an jimwe ej pād wōt ilo an kōjbarok eo eman tata im wāwein jerbal eo jinion ñan kabōjrak SARS-CoV-2 nañinmej ko, ta ko rebin, im wōnmanlak.

Ejmour ikijen Jikin Nejnej eo an Enwbin

Emaron ke naj wor neju ajiri elane inaj bōke wā eo COVID-19?

Aet. Jemelele an wor am inebata ko kin an maron wor nejum tokelik im kin wā ko. Enin ej ta eo jejela: ejellok kein kamool in science ke wā kein rej komman bwe en bin an wor nejim ak komman worane. Ilo an wā eo delon iloan enbwinnim, ej jerbal ippen jikin bobrae eo an enbwinnim ñan an komman antibody ko ñan an tarine ibben coronavirus eo. Madmod in ejab kakkure kobban enbwin ko am im rej komman an maroñ wor nejim ajiri.

American College of Obstetricians and Gynecologists (ACOG, Doulul in Kaloj ko ilo Amedka ikijen Takto ro an Kemour im Kora) rej rojan an etal wa eo an COVID-19 nan jabdewot armij eo ekonaan bororo ilo jeklaj ak armij ro rebororo ak kaninin ilo torre in. Elon armij ro emoj aer boke wa eo an COVID-19 emoj aer bororo toklik ak kolotake ninnin ko emmon ejmour ko aer.

Ñan jibāñ ko jōt kin wāwein ebbōk COVID-19 wā ilo am bōrọro ak ka ninnin, jouj im lale melele ko rekāāl ikijen One Vax, Two Lives website eo.

Ewōr ke kejbarok ilo wā eo nan an armij ro rebororo?

Aet, kwōmaron bōk wā eo ñe kwōbōroro, im American College of Obstetricians and Gynecologists (ACOG) (kajin Pālle wōt) ej rōjañ an ribōroro ro wā. Ejellok kein kamool ke wā ko an COVID-19 ej komman jorraan ikijen bororo, utamwe, ien kolotak, ak am warone.

Ñan jibāñ ko jōt kin wāwein ebbōk COVID-19 wā ilo am bōrọro ak ka ninnin, jouj im lale melele ko rekāāl ikijen One Vax, Two Lives website eo.

Ewōr ke kejbarok ilo wā eo nan an armij ro rej kaninnin?

Aet, kwomaron boke wa eo ne kwoj kaninnin. Kwojab aikuj kabōjrak am kaninin ñe kwokonaan wā. Innem, kojella ko maanlok rej kwalok ke wā emaroñ jibañ enbwinnim lelak antibody ko ñan ninnin eo nejum jen milik in ittit. Ej aikuij bar loñlak katak ko, botab ejañin moj kamool, enaj jibañ kejbarok ninnin eo nejum jen COVID-19.

Riiti melele ko relablok kin wāween an wā ko an COVID-19 kejbarok kirae ro im ninin ko nejeir rej kab lotak (kajin Pālle wōt).

Wa ko renaj ke janiji ien ao mejen allon?

Jet armij emoj aer kojella kin oktak ko ilo ien aer mejen allon alikin aer bok wa eo, botab ejellok melele ko ilo torre in rej kwalok ke men kein renaj aitok ien aer walok. Ien mejen allon ko remaron oktak kin elon men ko, einwot inebata.

Kobban ko iloan

Ta kobban ko iloan wa ko?

Kwomaron loe jet melele ko rejab mool im kobban wa ko rejab mool im emoj kolaajrak ettaer online ak ilo social media. Men kein ekka aer melele ko rejab mool. kobban wa ko an COVID-19 (kajin Pālle wōt) ej men ko ekka iloan wa. Ewor juon kobban kin mRNA ak adenovirus eo emoj janiji koba ibben kobban ko jet einwot kirij, jool, juga ko ñan kejbarōk kobban eo iloan, im jibañ an emmonlok an jerbal iloan enbwin, im kejbarok wa eo ilo ien an kakwon im ito tak.

Novavax COVID-19 wā ej juōn wā eo ewōr mōttan kajur ie im ewōr uno ie, kōba ippān kirij im jukwa ñan jibāñ wā eo bwe en eman an jerbal ilo enbwinnim. Wā eo ejjab kōjerbale mRNA.

Lale etan aoleben men ko kobban ilo pfizer, Moderna, Novavax im Johnson & Johnson beba kin melele ko remool.

Ewor ke kaneek in ko iloan wā eo an Johnson & Johnnson?

Wā eo in COVID-19 eo an Johnson & Johnson ear komman ilo ejab kein jerbal kapeel eo einwot wā ko jet relon. Ejellok motta ko ak cell in ko. Juon ian men ko ilo wā eo ej komman ilo jikin-edrek ilo lab copy in cell ko rekar itok jen jot armij rekar jolok ninnin ko lojeir elaplak jen 35 yio emootlak. Jen ien eo, lain in ko ilo cell ñan wā kein emoj likit wot ilo jikin kakolkol. Ejellok bar jikin cell in ko rej jerbal ñan kommani wā kein. Mennin emaron melele kāāl ñan jet armij. Botab, wā ko ñan pok aidik, rubella, im hepatitis A ej komman ilo ejja waween in.

Ewor ke kein ebok melele iloan wa ko?

Jab, ejellok kein ebok melele iloan wā eo ak kein anok in ebok melele. Wā eo ewor wot juon kobban ej jibañ enbwinnim komman antibody ko ñan tarinaiki COVID-19, koba ibbenen kirij ko, jool ko, im jukwa ko.

Wā eo an COVID-19 enaj ke komman ao einwot makneet?

Jab, kwoban einwot makneet ne kwonaj boke wa eo an COVID-19. Ejellok kobban wa ko remaron komman am einwot juon makneet, im ejellok aen iloaer. Lale etan aoleben men ko kobban ilo pfizer, Moderna, im Johnson & Johnson beba kin melele ko remool ñan melele ko relablok.

Abnono ko jet ikijen Ejmour

Imaron ke bok juon mekak in botoktok jen wa eo?

Jonan uwta in am bok mekak in botoktok elab an dik. Jonan armij ro rej bok mekak in botoktok alikin aer boke wā eo an Johnson & Johnson ear lukkun dik ñan milien in armij emoj aer wā im ear ejellok mekak ilo botoktok ko aer. Ñan waanjonak, jonan uwota eo elab an diklok jen aer boke kein bobrae aer bororo, im milien kora rej boke aoleb raan. Bukot uwaak ko nan kajito ko kin kein bobrae jen bororo im Johnson & Johnsonwa eo an COVID-19 im lablok (kajin Pālle wōt).

Kwomaron kenono ibben takto eo am kin uwota ko nan kwe. Elōñ kōjella kin mekak in bōtōktōk alikin wā eo an Johnson & Johnson ibben kora ro rediklok jen 50 aer yiō. Ñe kwe juon kora ikōtaan 18 im 50 an yiō, kwōj aikuj jelā ke elablok uwōta ñan am bōk mekak in bōtōktōk ko, im remaron kōmman mij. Abnono eo kin mekak in bōtōktōk ear kobalok wot kin wā in COVID-19 eo an Johnson & Johnson, ejab wā ko an Pfizer ak Moderna. Ñe kwōj inepata kin am bōke wā eo an Johnson & Johnson, kajitok ibben takto eo am kin wā ko an Modern ak Pfizer.

Ij ke aikuj inebata kin naninmij ko ikijen menono myocarditis ak pericarditis?

Keij ko ikijen myocarditis (ebboj majel in menono) im pericarditis (ebboj ilo torerein menono) alikin am boke wa eo an COVID-19 relukkun jeja. Elukkun dik jonan armij ro remaron ioone abnono kein alikin aer wa. Nan armij ro renaj, elon keij ko rej jodikdik im rutto ro redik, kakolkol ko rejab lab jonaer ilo elon keij ko, im ekka an armij ro make mour ak bok komadmod in jiban ko edik jonaer. Elab an ekka myocarditis im pericarditis ne kwonaj naninmij kin COVID-19.

Jen Julae 30, 2021, jen ediklok jen 1500 kojella ko ilo Vaccine Adverse Event Reporting System (VAERS, kein jerbal in kojella kin abnono ko rej walok jen wa), ewor 699 wot keij ko emoj kamool ilo Amedka (kajin Pālle wōt), im lablok jen 177 milien armij rar boke jab diklok jen juon wa eo an COVID-19.

Kwomaron kenono ibben takto eo am kin uwota ko nan kwe. Ne ewor jabdewot kakolkol ko ibbam alkin am wa, kwomaron kojella kaki ilo VAERS (kajin Pālle wōt).

Bok melele ko relablok kin myocarditis im pericarditis alikin wa eo an COVID-19 (kajin Pālle wōt).

Imaron ke boke wa eo elane ewor kadede ao naninmij?

Elon armij ro ewor kadede aer naninmij ko remaron boke wa ko an COVID-19. Ba nan takto eo am kin aoleb men ko kwoj kadeki im naninmij ko am. Im, elon naninmij ko ewor kadede am rej likut kwe ilo jonan uwota eo elab nan am bok aban ko jen naninmij in COVID-19, innem wa eo elablok an aurok nan an kejbarok kwe jen am naninmij.

Jejjetin kumi in armij rein remaron bōk wā eo an COVID-19:

  • Armij ro ewor aer HIV am ro emojno an enbwinnier maron bobrae jen naninmij.
  • Armij ro ewor aer naninmij ko ilo kein bobrae eo an enbwinnier.
  • Armij ro ear wor maanlok aer naninmij in Guillain-Barre (GBS, jorraan nob).
  • Armij ro ear wor maanlok aer naninmij in Bell's palsy (naninmij eo ejellok melele kin an mij rajet in iturin mejan armij).

Ne ewor melele maanlok kin an wor am abnono kauwotata alikin am boke juon men ak kwoj lomnak emaron kar wor am abnono kauwotata kin juon kobban wa eo, riit kin wa ko an COVID-19 nan armij ro ewor aer abnono ak men ko rej kadeki (kajin Pālle wōt). Jorraan eo ej iten lotlak ak aban am emenonno alikin wa eo an COVID-19 (kajin Pālle wōt) ejeja im emoj an walok ibben tarrin 2 nan 5 armij nan kajojo milien armij rar wa ilo Amedka.

Melele in (kajin Pālle wōt) ej kotobar in jiban armij ro ilo kumi ko ijin lon kommane lomnak ko aer kin melele ko rej loi kin aer bok wa eo an COVID-19.

Wa ko renaj ke janiji DNA eo ao?

Wā in COVID-19 ejjab komman oktak ak jelote DNA eo am. Aolep wā ko rej bellok rej kwalok wawein an cell ko ad jino ñan komman kejbarok jen virus eo ej komman COVID-19. Wā eo ejab dreloñ ilo mottan cell eo ilo ijo DNA eo ej bed ie. Ak ilo juon waween, ej jerbal ibben enbwinim bwe en komman an an enbwinnim maron bobrae jen naninmij. Bok melele ko relablok kin mRNA (kajin Pālle wōt) im viral vector (kajin Pālle wōt) wã ko an COVID-19.

Wa ko rej ke komman jabdewot jorraan ak abnono ko rej walok iomwin ien aitok?

Elon melele in science ko ibbamim kin wa ko an COVID-19 im naninmij ko jet. Ekkar ñan melele ko, ro ewōr aer kapeel rej tōmak ke wā ko elab aer letōk kejbarok. Eiten aoleb abnōnō ko jen COVID-19 edik joñan aer kauwōtata, einwōt mok ak metak ba, im rej walok wōt iomwin jet raan. Abnōnō ko rekauwōtata ak an ien aitōk elukkun lab aer jejā.

Jabdewōt abnōnō ko ekkā aer walok iloan ruwalitōk wiik jen ien wā. Wunin an kombani ko rej kōmmani wā ko aikujin kattar jab diklok jen ruwalitōk wiik alikin katak ko an wūno mokta jen aer maron kateruru ñan Kōmelim ñan Kōjerbal ilo Idin Jorrāān jen U.S. Food and Drug Administration (FDA, obij eo ej bok eddon kakien mona im wuno). Ro ewōr aer kapeel rej woñmaanlok in lale wā ko an COVID-19 kin abnōnō ko ikijen aer letōk kejbarok. FDA ej etale jabdewot melele ko kin abnono ak naninmij ko rekauwotata rej walok alikin wā.