Tui Puipui mo le KOVITI-19

E fautuaina e le CDC (na'o le Igilisi) le tatau ona faia o tui puipui fa'afou 2023-2024 o le COVID-19 mo tamaiti uma e ta'i 6 masina ma matutua atu. 

Fepuari 28, 2024 - E fautuaina e le Centers for Disease Control and Prevention (CDC) (na'o le Igilisi) le faia o tui puipui fa'afou fa'aopoopo 2023-2024 o le COVID-19 mo tagata matutua uma e ta'i 65 tausaga ma matutua atu. O fautuaga ua fa'ailoa ai le fa'ateteleina o le ogaoga ma le tugā o aafiaga o tagata matutua i fa'ama'i o le COVID-19, fa'apea ai ma fa'amaumauga o loo maua i aogā o vailaau o tui puipui.

O i latou ua fa'afouina a latou tui puipui, e maulalo tulaga e ono aafia ai i ma'i tugā, taofia i falema'i, pe maliliu ona o le COVID-19 nai lo tagata e le'i faia tui puipui pe le'i mae'a tui sa fautuaina e le Centers for Disease Control and Prevention (CDC, Nofoaga 'Autū o le Puleaina ma Puipuiga o Fa'ama'i) mo i latou.

Fesili Maua Soo

Aisea e tatau ai ona ou faia le Tui Puipui mo le KOVITI-19?

E tele auala e mafai ona puipuia ai oe e vailaau tui mo le KOVITI-19:

  • E matuai faaitiitia e i latou le avanoa e te mai tigaina ai pe afai e maua oe i le KOVITI-19
  • O le atoatoa ai ona faia o ou tui puipui e faaitiitia ai le avanoa e te taofia ai i le falemai ma e faaitiitia ai le lamatiaga e te maliu ai mai le KOVITI-19
  • O le faia o tui puipui e faateleina ai le faitau numera o tagata i totonu o nuu ma afioaga ua malupuipuia, ma e faafaigata ai ona pepesi le faamai
  • O loo faaauau pea suesuega o tagata atamamai e faatatau i le agavaa o le vailaau tui e puipui ai tagata mai le faapepesi atu o le vairasi i isi tagata. 

O tagata e lei faia ni tui puipui e mafai pea ona maua ai i le vairasi ma faapepesi atu i isi tagata. O isi tagata e lē mafai ona fai tui puipui ona o mafuaaga faafomai, ma o le a atili ai ona latou iai i se tulaga lamatia e ono maua ai i le KOVITI-19. O le faia o tui puipui e fesoasoani e puipui ai oe ma lou aiga, tuaoi, ma nuu ma afioaga.

O fea oute maua ai tui puipui? 

Sa'ili se tui puipui i le  Nofoaga mo Tui puipui poo le Vaccines.gov (na'o le Igilisi ma le fa'aSipaolo).

E iai ni tau o tui puipui o le COVID-19?

E tusa ai ma isi tui puipui, o tui o le COVID-19 e ono kavaina i le tele o fuafuaga fa'ainisiua. O tui puipui o le COVID-19 o le a fa'aauau pea ona maua fua e tamaiti i le setete o Uosigitone se'ia aulia le 19 o latou tausaga e ala i le polokalame o le Tui puipui mo Tamaiti (na'o le Igilisi). E iai foi polokalame mo tagata matutua e mafai ona fesoasoani e kavaina tau o le faia o a latou tui puipui pe afai e leai ni inisiua o le soifua maloloina pe e le'o aofia le totogiina o tui puipui i a latou fuafuaga fa'ainisiua. Asiasi i le HHS.gov (na'o le Igilisi) mo nisi fa'amatalaga i nei polokalame.

O le a le Bridge Access Program (Polokalame mo le Faia Fua o Tui Puipui)? Fa'amata e mafai lava ona ou maua tui puipui o le COVID-19 pe afai e leai sa'u inisiua?

E sauniaina lē tumau e le Bridge Access Program (na’o le Igilisi) tui puipui fa'afou 2023-2024 COVID-19 e le totogiina mo tagata matutua ta'i 19 tausaga ma matutua atu pe tusa ma le 25-30 miliona le faitau aofa'i e leai ni inisiua o le soifua maloloina, pe le kavaina e a latou inisiua tau uma o tui puipui o le COVID-19, e oo atu ia Tesema 2024.
Mo le sa'ilia o le nofoaga o se faletalavai lesitalaina i lenei polokalame, asiasi i le www.Vaccines.gov.

O ai e tatau ona faia se tui fa'aopoopo o tui puipui o le COVID-19?

E fautuaina e le Centers for Disease Control and Prevention (CDC, Nofoaga 'Autū o le Puleaina ma Puipuiga o Fa'ama'i) tamaiti uma ta'i 6 masina ma matutua atu e faia tusa pe 1 le tui puipui o se tui fa'afou 2023-2024 COVID-19. 

  • O tamaiti uma e ta'i 6 masina i le 4 tausaga le matutua e ono mana'omia le tele o tui e faia e fua i le aofa'iga o tui puipui sa faia muamua. 
  • O tagata matutua ta'i 65 tausaga ma sili atu e tatau ona faia ni tui puipui fa'aopoopo o le 2023-2024 COVID-19 pe tusa ma le 4 masina talu ona mae'a latou tui mulimuli. 
  • E mafai ona agavaa i latou e vaivai puipuiga fa'alenatura o le tino i tui puipui fa'aopoopo. Fa'amolemole toe iloilo Ta'iala o le CDC (na'o le Igilisi ma le fa'aSipaniolo).
E mafai ona fai lo’u tui puipui mo le KOVITI-19 i le taimi a o faatinoina o’u tui puipui masani?

Ioe. Na suia fautuaga a le Advisory Committee on Immunization Practices (ACIP, Komiti Faufautua mo le Faatinoga o Tui Puipui) ia Me 12, 2021. O lea ua mafai ona fai lou tui puipui mo le KOVITI-19 faatasi ma isi ou tui puipui i le taimi e tasi. 

E lē manaomia ona e faatulaga eseina le taimi e fai ai tui puipui e tatau ona fai mo le aoga (na o le Gagana Peretania) po o isi tui puipui fautuaina mo se tasi o lau fanau ia ese mai le taimi e fai ai tui puipui mo le KOVITI-19. O se taimi ua faatulagaina e fai ai le tui puipui mo le KOVITI-19 o se isi avanoa lea e fai uma ai loa tui puipui fautuaina mo se tasi o lau fanau.

    E mafai ona fai lo’u tui puipui mo le KOVITI-19 pe afai o lea ou te ma’itaga, pe o le tau foafoa se pepe?

    Ioe, o loo atagia mai i faamaumauga e saogalemu le faia o tui puipui mo le KOVITI-19 i le vaitaimi o le ma’itaga. O loo fautuaina mai e le Centers for Disease Control and Prevention (CDC, Ofisa Tutotonu mo le Vaaiga o le Pepesi o Faamai ma le Puipuia mai Faamai), American College of Obstetricians and Gynecologists (ACOG, Kolisi Amerika o Fomai Failele ma Fomai o Gasegase tau Tamaitai), Society for Maternal-Fetal Medicine (SMFM, Sosaiete mo Fofō tau Tamaitai Maitaga ma le Pepe a o Lei Fanau Mai) (na o le Gagana Peretania) le tui puipui mo le KOVITI-19 mo tagata o loo ma’itaga, o loo faasusu pepe, pe o loo tau foafoa se pepe. Ua faaalia mai e nisi suesuega afai ua fai ou tui puipui, e ono mauaina foi e lau pepe polōtini e tete’e atu ai i siama ma vairusi e puipuia ai mai le KOVITI-19 e ala mai i le vaitaimi a o ma’itaga ma faasusuina o ia. O tagata ma’itaga e lei faia tui puipui ae maua i le KOVITI-19 o loo maualuga ai le lamatiaga o le aafia ai i faaletonuga matuia e pei o le fanau ae lei oo i le taimi e tatau ona fanau ai pe fanau mai le pepe ua maliu. I se faaopoopoga, o tagata e maua i le KOVITI-19 a o ma’itaga e faateleina i le lua i le tolu taimi le lamatiaga e ono iu ai ona manaomia masini tau faaolaola ma le faaaogaina o se fagaau ina ia mafai ai ona mānava.

    Mo nisi punaoa e uiga i le faia o tui puipui mo le KOVITI-19 a o maitaga pe faasusu se pepe, faamolemole vaai i faamatalaga e masani ona faafouina i le upega tafailagi o le Tasi le Tui, Lua Ola

    E mafai e tagata e i lalo mai o le 18 Tausaga le matutua ona faia le tui puipui?

    I le taimi nei, o tui puipui o le Pfizer-BioNTech (Pfizer) ma tui fa'amaketi o le Moderna COVID-19 ua fa'atagaina mo tamaiti e 6 masina le matutua ma sili atu. O le tui Novavax e avanoa mo tagata e 12 tausaga ma matutua atu i lalo o le Fa'atagaina o Fa'alavelave Fa'afuase'i (EUA).

    O tupulaga talavou e laitiiti ma le 17 tausaga le matutua e ono manaomia le maliega mai se matua po o se tausi (na o le Gagana Peretania) faatoa mafai ai ona fai le tui puipui, sei vagana ua faasaolotoina i latou i lalo o le tulafono.

    Siaki i le fale fomai e fai ai tui puipui e uiga i o latou aiaiga e faatatau i le faaalia o se faamaoniga o le maliega a se matua po o le faasaolotoina i lalo o le tulafono.

    Aisea e tatau ai ona ou popole mo lau fanau i maua i le KOVITI-19?

    Talu ona amata lenei faama'i pepesi i le lalolagi, e ova ma le 15 miliona tamaiti i totonu o le Iunaite Setete ua maua i le KOVITI-19. O siama eseese fou o le COVID-19 o loo afua ai le tele o aafiaga i siama ma fa'ata'otolia ai i falema'i i totonu o le Iunaite Setete.

    E ui o le KOVITI-19 e masani ona vaivai i tamaiti nai lo tagata matutua, e mafai lava ona mamai tamaiti ma faasalalau atu i uo ma aiga o loo vaivai puipuiga faalenatura o le tino pe vaivai i isi auala. O le afa o tamaiti maliliu i le COVID-19 e lipotia mai i totonu o le Iunaite Setete o tamaiti e leai ni ma'i tumau e maua ai pe fa'aletonu o latou soifua maloloina.

    O tamaiti ua aafia i le KOVITI-19 e mafai ona atiae le "tauave le KOVITI-19 mo se taimi umi" po o faailoga faifai pea e masani ona aofia ai le puaoa o le faiai, vaivai, tiga o le ulu, niniva ma le le lava o le manava. O le faia o tui puipui o le auala silisili lea e mafai ai ona soifua maloloina ma saogalemu fanau.

    O tamaiti ua aafia i le KOVITI-19 e ono sili ona lamatia Faamai Fulafula o le Tino ma Totoga (MIS-C) (na o le Gagana Peretania). O le MIS-C ose tulaga e mafai ona fulafula ai vaega eseese o le tino, e aofia ai le fatu, mama, fatugao, faiai, pau, mata, po o totoga o le manava. E ui lava e le o iloa po o le a le mafuaaga o le MIS-C, o le tele o tamaiti e maua i le MIS-C na maua i le KOVITI-19, po o le faatasi ma se tasi e maua i le KOVITI-19. O le MIS-C e mafai ona ogaoga, e oo lava i le oti, ae o le tele o tamaiti ua maua i lenei mai ua toe lelei i togafitiga faafomai.

    E fa'afefea ona tatou iloa e saogalemu ma aoga vailaau o tui puipui?

    Ina ia mautinoa e saogalemu tui puipui o le COVID-19, ua fa'alauteleina ma fa'amalosiina e le Centers for Disease Control and Prevention (CDC, Nofoaga ‘Autū o le Puleaina ma Puipuiga o Fa’ama’i) le agavaa o le atunuu e mata'ituina ai le saogalemu o tui puipui. O lea la, ua mafai ai e tagata e popoto i mataupu e fa'atatau i le saogalemu o tui puipui ona mata'ituina ma iloa ni fa'afitauli e ono le vaaia i taimi o suesuega fa'afoma'i o tui puipui o le COVID-19.

    New accordion title

    New accordion content

    Aisea e tatau ai ona ou popole mo lau fanau i maua i le KOVITI-19?

    E tatau ona e mauaina se pepa tui puipui i le taimi e fai ai lou tui puipui muamua mo le KOVITI-19. O le a tau atu e lenei pepa le ituaiga vailaau tui na e mauaina (Comirnaty/Pfizer-BioNTech, Moderna, po o le Johnson & Johnson) ma le aso na e mauaina ai.

    Afai e te mauaina se tui fa'aopoopo, e tatau foi ona e tauaaoina lau pepa o fa’amaumauga o tui puipui i le taimi fa’atulagaina mo lou tui. O le a fa'amauina e le tausi soifua lou tui puipui e fai.

    O ni nai fesoasoani aoga nei mo oe e uiga i le faaaogaina o lau pepa tui puipui:

    • Ia iai ia te oe lau pepa tui puipui i le vaitaimi a o va le faiga o ou tui ma pe a maea foi.
    • Ia pue ni ata o le pito i luma ma le pito i tua o lau pepa ina ia iai se kopi faaeletoroni nei tei ua manaomia.
    • Mafaufau e imeli ia te oe lava ia, fausia se tusi o ata, pe fai se faailoga i le ata ina ia mafai ai ona faigofie ona e toe mauaina.
    • Ia faaaoga se ata kopi pe a e manao e feaveai ma oe.

    A leiloa lau pepa tui puipui, saini ane i lau MyIR (My Immunization Registry (O Ou Faamaumauga Tau Tui Puipui)) (na o le Gagana Peretania) e sue ai au faamaumauga tau tui puipui mo le KOVITI-19, ona pue lea o se ata o faamatalaga o iai. Afai e leai sau resitala, e mafai ona e resitala mo le MyIR i soo se taimi.

    Faamolemole ia e manatua o le faamaoniga o au faamaumauga e ala mai i le MyIR e ono lē maua vave, ma ua na o le Gagana Peretania e mafai ona faaaogaina i le taimi nei. O loo avanoa le fesoasoani e maua i luga o le telefoni i le taimi lava e manaomia ai mo le taliina o fesili tau MyIRmobile pe tau faamaumauga o tui puipui i le viliina o le laina telefoni mo le KOVITI-19 a le Department of Health (Matagaluega o le Soifua Maloloina) i le 833-VAX-HELP pe faafesootai e ala i le imeli i le waiisrecords@doh.wa.gov.

    O le Saogalemu ma le Aogā

    Aisea e tatau ai ona ou faia le Tui Puipui mo le KOVITI-19?

    E moni o lou lava filifiliga le faia o le tui puipui mo le KOVITI-19, ae ua tatou manaomia le tele o tagata e mafai ona maua ia faia tui puipui ina ia faaumatia lenei faamai pepesi i le lalolagi. E faafaigata ona pepesi le vairasi o le KOVITI-19 pe a tele tagata i nuu ma afioaga ua malosi le puipuiga faalenatura o o latou tino – e ala i le faia o tui puipui po o le inifeti ai i le vairasi lata mai nei. O le maualuga lava o le tatou faitau numera o tagata ua faia tui puipui, o le maualalo foi na o le tatou faitau numera o tagata inifeti.

    E tele auala e mafai ona puipuia ai oe e vailaau tui mo le KOVITI-19:

    • E matuai faaitiitia e i latou le avanoa e te mai tigaina ai pe afai e maua oe i le KOVITI-19
    • O le atoatoa ai ona faia o ou tui puipui e faaitiitia ai le avanoa e te taofia ai i le falemai ma e faaitiitia ai le lamatiaga e te maliu ai mai le KOVITI-19
    • O le faia o tui puipui e faateleina ai le faitau numera o tagata i totonu o nuu ma afioaga ua malupuipuia, ma e faafaigata ai ona pepesi le faamai
    • O loo faaauau pea suesuega o tagata atamamai e faatatau i le agavaa o le vailaau tui e puipui ai tagata mai le faapepesi atu o le vairasi i isi tagata.

    A atoatoa loa ona faia uma ou tui puipui, e ono mafai lava ona e maua pea i le KOVITI-19, ae o lenei avanoa e matuai laitiiti atu nai lo o le tulaga pe ana fai e lei faia ni ou tui puipui.

    O tagata e lei faia ni tui puipui e mafai pea ona maua ai i le vairasi ma faapepesi atu i isi tagata. O isi tagata e lē mafai ona fai tui puipui ona o mafuaaga faafomai, ma o le a atili ai ona latou iai i se tulaga lamatia e ono maua ai i le KOVITI-19. Afai e lei faia ni ou tui puipui, o le a maualuga atu le tulaga lamatia e te ono taofia ai i le falemai pe maliu ai ona o se ituaiga liuga o le vairasi KOVITI-19 (na o le Gagana Peretania). O le faia o tui puipui e fesoasoani e puipui ai oe ma lou aiga, tuaoi, ma nuu ma afioaga.

    Aisea e tatau ai ona ou faia le tui puipui mo le KOVITI-19 pe afai o le tele o tagata e lē o aafia o latou soifua i le faamai?

    O le maliu e lē na o le pau lea o se lamatiaga mai le maua ai i le KOVITI-19. O le tele o tagata e maua i le KOVITI-19 e lē matuia auga e latou te faalogoina. Ae peitai, o le vairasi e matuai lē mautonu, ma ua matou iloa o isi ituaiga liuga o vairasi KOVITI-19 (na o le Gagana Peretania) e telē atu le avanoa e te mai tigaina pe a e maua iai. E mafai ona mai tigaina isi tagata pe maliu ai mai le KOVITI-19, e oo lava i tagata talavou e leai ni mai tumau. O isi, ua lauiloa o “tagata tauave KOVITI mo se taimi umi” e ono faalogoina ni auga mo ni masina se tele ma aafia ai le tulaga lelei o o latou olaga. Ona o se vairasi fou, e lei atoatoa le tatou malamalama i aafiaga tumau uma o le KOVITI-19. O le faia o tui puipui o le tatou puipuiga silisili lea mai le vairasi. Tusa pe o na e te talavou ma soifua maloloina, e tatau ona fai lou tui puipui mo le KOVITI-19.

    O le a le mea e tau o le ituaiga liuga o le vairasi KOVITI-19?

    O vairasi e liu (sui) a o pepesi mai le tasi tagata i le isi tagata. O le ‘ituaiga liuga o le vairasi' o le fuafuati o le vairasi ua liu. O isi ituaiga liuga o vairasi e mou atu pe a pasi se taimi umi ma o isi e faaauau pea ona pepesi i nuu ma afioaga.

    Ua faailoa mai e le Centers for Disease Control and Prevention (CDC) (Na o le Gagana Peretania) ituaiga liuga o vairasi ua fai ma popolega. I le taimi nei, ua fai ma le popolega le tele o ituaiga liuga o vairasi ona e televave toe faigofie atu ona latou pepesi, ma iu ai i le tele atu o tagata inifeti mai le KOVITI-19.

    E faafefea ona tatou iloa e saogalemu vailaau tui?

    Ina ia mautinoa e saogalemu tui puipui mo le KOVITI-19, ua faalauteleina ma faamalosiina e le Centers for Disease Control and Prevention (CDC, Ofisa Tutotonu mo le Puipuiga mai Faamai Pepesi) le agavaa o le atunuu e mataituina le saogalemu o tui puipui. O lea la ua mafai ai e tagata e popoto i mataupu e faatatau i le saogalemu o tui puipui ona mataituina ma iloa ni faafitauli sa ono le vaaia i taimi o suesuega faafomai mo tui puipui mo le KOVITI-19.

    O le a le uiga pe a faamaonia e le FDA se vailaau tui?

    Mo le faamaoniga atoatoa, e iloilo e le FDA faamaumauga i le faagasologa o se taimi e umi atu nai lo o le taimi e alu mo se faatagana mo le faaaogaina i taimi o faalavelave tutupu faafuasei. Ina ia maua e se vailaau tui le faamaoniga atoatoa, e ao ona atagia mai i faamaumauga se tulaga maualuga o le saogalemu, aoga, ma le pulea lelei o gaosiga o vailaau tui.

    O le emergency use authorization (EUA) e mafai ai e le FDA ona sauni e faaavanoa se oloa i se taimi ua poloai ai se tulaga o faalavelave tutupu faafuasei e ui e lei mauaina e lena oloa se laisene atoatoa. O le faamoemoega o le EUA ina ia faamautinoa ai le maua e tagata o vailaau tui faasaoola e ui e lei faia se iloiloga o faamaumauga ma sailiiliga i le faagasologa o se taimi umi. Ae peitai, o loo manaomia pea e le EUA ia matuai iloga ona iloilo maeaea faamaumauga faafomai—ae pau lava le mea e ese o le puupuu atu o le taimi e fai ai. O soo se EUA e faia e le FDA e toe iloiloina mulimuli ane e le Scientific Safety Review Workgroup (Vaega Galue mo le Iloiloina o le Saogalemu Faasaienisi), i le avea ai o se vaega o le Western States Pact (Feagaiga o Setete i Sisifo) (na o le Gagana Peretania).

    O le a le mea e tau o le Western States Pact?

    O lenei vaega galulue e saunia ai se isi vaega o iloiloga a tagata atamamai e faatatau i le saogalemū o vailaau mo tui puipui. O le laulauafono e aofia ai tagata atamamai sa tofia e setete auai uma, fa'atasi ma saienisi ua iloga i le atunuu o loo iai le tomai i fa'atinoga o tui puipui ma le soifua maloloina lautele. Mo le galulue fa'atasi ai i le tuufa'atasia ma le felagolagoma'i ma setete i sisifo ina ua fa'ailoa mai le avea ai o le COVID-19 ma se fa'alavelave fa'afuase'i o le soifua maloloina, sa iloiloina e lenei laulauafono fa'amatalaga uma o loo mafai ona maua mai le malō i le taimi lava lea fa'atasi ai ma iloiloga a le feterale mo le fa tui puipui o loo iai i le taimi nei i le setete o Uosigitone. A'o matou aga'i atu ai i se vaega fou o mea toe fa'aleleia o le fa'ama'i, ua taofia le Western States Pact (Feagaiga a Setete i Sisifo), ma o tui puipui uma e fa'aaogaina fa'atagana mai i setete i sisifo o le a filifilia e le Food and Drug Administration (FDA, Pulega o Taumafa ma Vailaau mo Togafitiga) ma o fautuaga o tui o le a sau mai le Centers for Disease Control and Prevention (CDC, Nofoaga 'Autū o le Puleaina ma Puipuiga o Fa'ama'i).

    Faitau i iuga o sailiiliga a le Western States Scientific Safety Review Workgroup:

    O le a faapefea ona galue le vailaau tui mo le KOVITI-19 i totonu o lo'u tino?

    Matamata i le ata pue lenei e faatatau pe faapefea ona galue vailaau tui i totonu o lou tino (na o le Gagana Peretania).

    Vailaau tui mRNA (Vailaau tui mo le KOVITI-19 o le Pfizer ma le Moderna)

    O le lua o vailaau tui lea o faaaogaina i le taimi nei e ta'ua o vailaau tui messenger RNA (mRNA).

    E aoao e vailaau tui mRNA sela o lou tino e gaosia se fasi polotini maamaai o le koronavairasi e te lē afaina ai. E vaai le puipuiga faalenatura o lou tino e lē tatau ona iai lenei polotini i totonu o lou tino, ona amata ai lea ona gaosia e lou tino antibodies (polotini e tetee atu i faamai pepesi). O le a manatua e nei antibodies pe faapefea ona foia le KOVITI-19 pe a e inifeti i le lumanai. A fai ou tui puipui, o loo e faatupulaia le malosi o le puipuiga faalenatura o lou tino e feagai ai ma le KOVITI-19 e aunoa ma le mauaina muamua o le faamai. A maea loa ona fai lona galuega, e vave ona toe taape lava le mRNA ma e lē toe iai i totonu o le tino i le maea ai o ni nai aso.

    Vaega ninii o polotini mo vailaau o tui puipui (Tui o le Novavax COVID-19)

    O le tasi o tui puipui o le COVID-19 ua fa'amaoniaina e le Food and Drug Administration (FDA, Pulega o Taumafa ma Vailaau o Togafitiga) o se tui ua fausia mai i vaega ninii o polotini. O vailaau e faia mai i vaega ninii o polotini e iai vairasi itiiti (polotini) lea e afua ai le COVID-19 (sa faia e aunoa ma le fa'aaogaina o se vairasi ola) ma se mea fa'aopoopo ua fa'amoemoe e fesoasoani i le galue lelei o tui puipui i le tino. E iloa loa e lou puipuiga fa'alenatua tali atu i polotini maamaai, o le a mafai ai ona tali vave atu i vairasi sa'o ma puipuia ai oe mai le COVID-19. O vaega ninii o le tui e le mafai ona afua ai se aafiaga i le vairasi lea e afua ai le COVID-19 ma e le aafia ai foi o tatou DNA.

    O vaega ninii o le tui o le vairasi o se tui e fai fa'alua. O le masani pe a ma le lua vaiaso pe a mae'a le tui lona lua ina ia matuā malupuipuia.

    O isi taimi e mafai ona aliae mai ni auga o le fiva lē matuia po o le fulu ina ua maea ona faia le tui puipui, ae o nei auga e te lē afaina ai.

    Mo nisi faamatalaga, tagai i nei punaoa: Ata Faafaavaa o Tuipuipui o le COVID-19 ma le Tuipuipui COVID-19: Iloa Tulaga Nei.

    A lava loa le faitau numera o tagata i totonu o nuu ma afioaga e mafai ona foia le koronavairasi, e leai loa se mea e mafai ona alu iai. O le uiga la o lenei mea e mafai ona tatou taofia vave le pepesi ma faalatalata atili atu ina faaumatia lenei faamai pepesi i le lalolagi.

    E faapefea ona gaosia vailaau tui mo le KOVITI-19?

    E faamatala atu e lenei ata pue puupuu (na o le Gagana Peretania) pe faapefea ona gaosia vailaau tui mo le KOVITI (Na o le Gagana Peretania).

    O le a le mea e tau o le vailaau tui mRNA?

    O se vailaau tui messenger RNA po o le mRNA o se ituaiga vailaau tui fou. E aoao e vailaau tui mRNA sela o lou tino e gaosia se fasi “polotini maamaai” o le koronavairasi e te lē afaina ai. O le polotini maamaai o le mea e te vaaia i le tino i fafo o le koronavairasi. E vaai le puipuiga faalenatura o lou tino e lē tatau ona iai lenei polotini i totonu o lou tino, ona amata ai lea ona faatupulaia se tali a le puipuiga faalenatura o lou tino ma gaosia ai antibodies (polotini e tetee atu i faamai pepesi). E tutusa lea ma le mea e tupu pe a tatou inifeti i le KOVITI-19 i ala “faalenatura”. A maea loa ona fai lona galuega, e vave ona toe taape lava le mRNA ma e lē toe iai i totonu o le tino i le maea ai o ni nai aso.

    E ua ina sa tatou faaaogaina le mRNA tuanai i isi ituaiga tausiga faafomai faapea foi mo manu, o le gaosia o vailaau tui i le faaaogaina o lenei metotia o se laasaga telē i luma faasaienisi ma atonu o le a mafai ai loa ona faigofie atili le gaosia o vailaau tui i le lumanai.

    E mafai ona e faitau atili e uiga pe faapefea ona galue vailaau tui mRNA i luga o le upega tafailagi a le Centers for Disease Control and Prevention (CDC, Ofisa Tutotonu mo le Vaaiga o le Pepesi o Faamai ma le Puipuia mai Faamai) (Na o le Gagana Peretania).

    O le a lea mea e ta'ua o vaega ninii o polotini mo vailaau o tui puipui?

    O le tasi o tui puipui o le COVID-19 ua fa'amaoniaina e le Food and Drug Administration (FDA, Pulega o Taumafa ma Vailaau o Togafitiga) o se tui ua fausia mai i vaega ninii o polotini. O vailaau e faia mai i vaega ninii o polotini e iai vairasi itiiti (polotini) lea e afua ai le COVID-19 (sa faia e aunoa ma le fa'aaogaina o se vairasi ola) ma se mea fa'aopoopo ua fa'amoemoe e fesoasoani i le galue lelei o tui puipui i le tino. E iloa loa e lou puipuiga fa'alenatua tali atu i polotini maamaai, o le a mafai ai ona tali vave atu i vairasi sa'o ma puipuia ai oe mai le COVID-19. O vaega ninii o le tui e le mafai ona afua ai se aafiaga i le vairasi lea e afua ai le COVID-19 ma e le aafia ai foi o tatou DNA.

    O le a le mea e ta'ua o le vailaau e fesoasoani i tui ina ia aogā lelei?

    O le vailaau e fesoasoani i tui ina ia aogā lelei i totonu o le Novavax o le mea fa'aopoopo lea e fa'amoemoe e fesoasoani e fa'amalosia le tali atu a le puipuiga fa'ale-natura o le tino.

    O a elemeni o i totonu o vailaau tui?

    O elemeni i totonu o vailaau tui mo le KOVITI-19 o elemeni masani a mo vailaau tui. E iai i totonu le elemeni autu o le mRNA po o le adenovirus (o le vairasi e faatupulaia faamai taatele) ua fetuunaia faatasi ai ma isi elemeni e pei o ga'o, masima, ma suka o loo puipuia le elemeni autu, ma fesoasoani ia galue lelei atili i totonu o le tino, ma puipuia le vailaau tui a o teu ma felauai solo.

    O le tui o le Novavax COVID-19 o se vailaau fausiaina i se vaega itiiti o le polotini lea e iai mea fa'aopoopo, fa'atasi ai ma ga'o ma suka e fesoasoani i le tui ina ia aogā lelei i le tino. O lenei vailaau e le fa'aaogaina ai le mRNA.

    O vailaau tui o le Pfizer, Moderna, Novavax ma le Johnson and Johnson e lē iai i totonu ni sela faaletagata (e aofia ai ma sela o alualutoto), le vairasi o le KOVITI-19, latex (pa'u memei), preservatives (mea faasao), po o soo se oloa manu tatiai e aofia ai oloa puaa po o le gelatin (le polotini e maua pe a umi ona saka pa'u, sooga tino, uaua, ma ponaiva o povi ma puaa i le vai). E lē gaosia vailaau tui i totonu o fuamoa ma e lē iai i totonu o vailaau tui soo se oloa fuamoa.

    Tagai i lenei Fesili&Tali; itulau mai le upega tafailagi a le Falemai mo Tamaiti i Philadelphia (o le upega tafailagi nei ua na o le Gagana Peretania e maua ai) mo nisi faamatalaga e uiga i elemeni o i totonu o vailaau tui. E mafai foi ona e mauaina le lisi atoa o elemeni i pepa o mea moni a le Pfizer (na o le Gagana Peretania), Moderna (na o le Gagana Peretania), Novavax (na o le Gagana Peretania), ma le Johnson & Johnson (na o le Gagana Peretania).

    E afua mai i le vailaau tui mo le KOVITI-19 le lē mafai ai ona foafoaina se pepe?

    E leai ni faamaoniga faasaienisi e faapea ua afua mai i vailaau tui le lē mafai ona po o le lē aoga i le foafoaina o se pepe. I le taimi e ulufaleina ai e le vailaau tui lou tino, e galulue faatasi ma le puipuiga faalenatura o lou tino e gaosia antibodies (polotini e tetee atu i faamai pepesi) e foia ai le koronavairasi. E lē aafia ou totoga mo le foafoaina o se pepe i lenei faagasologa.

    O le Centers for Disease Control and Prevention (CDC) (Na o le Gagana Peretania), American College of Obstetricians and Gynecologists (ACOG) (Gagana Peretania), ma le Society for Maternal-Fetal Medicine (SMFM) (Gagana Peretania) o loo fautuaina le vailaau tui mo KOVITI-19 mo tagata o loo ma'itaga, o loo faasusu pepe, pe o loo tau foafoa se pepe. E tele tagata na fai o latou tui puipui e puipui ai mai le KOVITI-19 ua maea ane ma'itaga pe ua fanaua ni pepe soifua maloloina.

    E leai ni faamaoniga i lenei taimi e atagia mai ai a mea e afua mai vailaau tui, e aofia ai ma vailaau tui mo le KOVITI-19, ni faafitauli i tane e ono lē mafai ai ona tau foafoaina se pepe. O se suesuega puupuu na faatino lata mai nei e faaaoga ai ni tane soifua maloloina e to'a 45 (na o le Gagana Peretania) na mauaina se vailaau tui mRNA mo le KOVITI-19 (o le Pfizer-BioNTech po o le Moderna), na tagai i amioga o le sua ola o tane, e pei o le tele ma po o a gaioiga, a o lei faia le tui puipui ma ina ua maea ona faia le tui puipui. E lei atagia mai i suesuega o tagata suesue ni suiga e ono amanaia e uiga i le amioga o le sua ola o tane ina ua maea ona faia le tui puipui.

    O le fiva e afua mai faamai ua iloga ona faafesootai ma le faaitiitia ai mo se taimi puupuu o le gaosia o sua ola o tane i tane soifua maloloina. E ui o le fiva atonu e avea na o se auga lē tumau o le tui puipui mo le KOVITI-19, e lē o iai ni faamaoniga i le taimi nei ua faapea mai o le fiva ina ua maea ona fai le tui puipui mo le KOVITI-19 e aafia ai le gaosia o sua ola o tane.

    Tagai i le CDC Faamatalaga o Tui Puipui mo le KOVITI-19 mo tagata o loo mananao e foafoa se pepe (Na o le Gagana Peretania) (o le upega tafailagi nei ua na o le Gagana Peretania e maua ai) mo nisi faamatalaga. E mafai foi ona e tagai i le itulau o le upega tafailagi a le CDC e uiga i Tui Puipui mo le KOVITI-19 (Na o le Gagana Peretania) (o le upega tafailagi nei ua na o le Gagana Peretania e maua ai) mo mea moni e faatatau i vailaau tui.

    O a ituaiga auga e masani ona aliae ina ua maea ona faia le tui puipui?

    E pei o isi tui puipui masani, o auga taatele e masani ona aliae o le tiga o le ogalima, faapalupe, tiga le ulu, ma tiga maso o le tino.

    O nei auga o ni faailoga vaaia o loo galue le vailaau tui. I suesuega o le Pfizer ma le Moderna, na tele ona aliae nei aafiaga i totonu o le lua aso talu ona maea ona faia le tui puipui, ma lagonaina mo se aso e tasi. 

    Mo tui puipui uma e tolu, e seasea lipotiina mai e tagata ua ova ma le 55 tausaga le matutua le lagonaina o ni aafiaga e lē pei o tagata e talavou atu.

    E te ono vaaia ni tala feaveai e uiga i aafiaga pepelo i luga o upega tafailagi pe i luga o fesootaiga i luga o upega tafailagi. I soo se taimi e te vaaia ai se mau e uiga i se aafiaga, ia faamautinoa lou siakiina po o fea e tupuna mai ai lena mau.

    O le a le mea e tupu pe a ou mai ina ua maea ona fai lo'u tui puipui mo le KOVITI-19?

    E pei o isi tui puipui masani, o le tui puipui mo le KOVITI-19 e tele ona aliae aafiaga masani, e pei o le tiga o le ogalima, fiva, tiga le ulu, po o le faapalupe ina ua maea ona faia le tui puipui. O ni faailoga vaaia nei o loo galue le vailaau tui. Aoao atili e uiga i aafiaga e mafai ona maua ina ua uma ona fai se tui puipui mo le KOVITI-19.

    Afai e te mai ina ua maea ona faia lou tui puipui, e tatau ona e lipotiina ni aafiaga lē manuia i le Vaccine Adverse Event Reporting System (VAERS, Polokalame mo le Lipotiina o Aafiaga Lē Manuia mai le Tui Puipui) (Na o le Gagana Peretania). O se “aafiaga lē manuia” o soo se faafitauli faasoifua maloloina po o se aafiaga e tupu ina ua maea ona faia le tui puipui. Mo nisi faamatalaga e uiga i le VAERS, tagai i le “O le a le mea e tau o le VAERS?” o loo i lalo

    O le a le mea e tau o le VAERS?

    O le VAERS o se polokalame mo le faiga o lapatiaga vave o loo taitaia e le Centers for Disease Control and Prevention (CDC, Ofisa Tutotonu mo le Vaaiga o le Pepesi o Faamai ma le Puipuia mai Faamai) ma le Food and Drug Administration (FDA, Ofisa mo le Vaaiga o Meataumafa ma Fualaau). E mafai ona mauaina e le VAERS ni faafitauli e ono fesootai i le tui puipui.

    O soo se isi lava (auaunaga tausi soifua maloloina, tagata mai, tausi) e mafai ona lipotiina ni aafiaga lē manuia e ono aliae mai i le VAERS (na o le Gagana Peretania).

    E iai vaivaiga o lenei polokalame. O le iai o se lipoti VAERS e lē faapea o lona uiga o le tui puipui na afua ai le aafiaga po o le iuga. E pau lava lona uiga, na tupu muamua le faia o le tui puipui.

    Na faatuina le VAERS ina ia fesoasoani i saienitisi e mataulia faasologa masani po o mafuaaga e tatau ai ona latou suesueina se faafitauli e ono tupu mai. E lē o se lisi o iuga faamaonia mai le faia o tui puipui.

    A fai sau lipoti i le VAERS, ua e fesoasoani i le Centers for Disease Control and Prevention (CDC, Ofisa Tutotonu mo le Vaaiga o le Pepesi o Faamai ma le Puipuia mai Faamai) ma le Food and Drug Administration (FDA, Ofisa mo le Vaaiga o Meataumafa ma Fualaau) e mataulia popolega faasoifua maloloina e ono aliae ma faamautinoa o loo saogalemu tui puipui. A tutupu ni faafitauli, o le a latou galulue ma faailoa i auaunaga tausi soifua maloloina e uiga i ni faafitauli e ono tutupu mai.

    E mafai ona fai lo'u tui puipui mo le KOVITI-19 pe afai sa ou maua muamua i le KOVITI-19?

    Ioe, o loo fautuaina mai e le Advisory Committee on Immunization Practices (ACIP, Komiti Faufautua mo le Faatinoga o Tui Puipui) le faia o tui puipui o tagata sa maua muamua i le KOVITI-19.

    O loo atagia mai i faamaumauga e lē masani ai ona mafai ona e toe inifeti i se aafiaga mai le KOVITI-19 i totonu o le 90 aso ina ua maea ona e inifeti muamua, atonu la ua ono e mauaina se puipuiga (e ta'ua o le puipuiga faalenatura o le tino mai faamai pepesi). Ae peitai, tatou te lē o mautinoa po o le a le umi e aoga ai lenei puipuiga faalenatura o le tino mai faamai pepesi.

    O tagata o loo maua i le KOVITI-19 i le taimi nei e tatau ona faatali sei toe malosi ma sei uma le vaitaimi o le latou faanofoesea faatoa fai ai loa tui puipui.

    O tagata sa iai i nofoaga lata mai nei o loo pepesi ai le KOVITI-19 e tatau foi ona faatali sei uma le latou vaitaimi o le nonofo vaavaaia, pe afai e mafai ona latou nonofo vaavaaia saogalemu ese mai i isi tagata, faatoa fai ai loa tui puipui. Afai e maualuga le avanoa e ono mafai ai ona latou inifeti atu isi tagata, e mafai ona faia o latou tui puipui i totonu o le vaitaimi a o nonofo vaavaaia ina ia puipuia ai le latou faapepesi atu o le faamai.

    Faamolemole vaai i le matou itulau mo le Faanofoesea ma le Nofo Vaavaaia mo le KOVITI-19 mo taiala mo le faanofoesea ma le nofo vaavaaia.

    E mafai ona fai lo'u tui puipui mo le KOVITI-19 pe afai na oso so'u mai pata i se tui puipui talu ai?

    E lē tatau ona fai tui puipui o tagata o loo iloga sa latou aafia ai i se aafiaga mai oso po o le mai pata tuga, e pei o le anaphylaxis, i se tui muamua o se vailaau tui mRNA po o se vailaau tui e faaaogaina se vairasi pepesi ese, pe i soo se elemeni o loo i totonu o vailaau tui mo le KOVITI-19 o le Pfizer-BioNTech/Comirnaty (na o le Gagana Peretania), Moderna (na o le Gagana Peretania), Novavax (na o le Gagana Peretania), po.

    E ono mafai pea ona fai tui puipui o tagata sa aafia muamua i se aafiaga mai oso po o le mai pata tuga i isi tui puipui po o ala togafitiga e faaaogaina tui. Ae peitai, e tatau ona faatino e auaunaga se iloiloga o tulaga lamatia ma faufautua ia i latou e uiga i le lamatiaga o aafiaga e ono tutupu. Afai e filifili le tagata mai e fai le tui puipui, e tatau i le auaunaga ona vaavaaia i latou mo le 30 minute ina ia mataituina ai ni aafiaga tutupu vave.

    O loo fautuaina e le Advisory Committee on Immunization Practices (ACIP) le vaavaaia e auaunaga o isi tagata mai uma mo se 15 minute pe sili atu ina ua maea ona fai le tui puipui ina ia mataituina ai ni aafiaga mai oso po o le mai pata. Tagai i manatu faafomai mo na o le taimi lava nei mo vailaau tui mRNA (Gagana Peretania) mo nisi faamatalaga.

    O Aoga ma Nofoaga mo le Tausiga o Tamaiti

    E mafai e tagata e i lalo mai o le 18 Tausaga le matutua ona faia le tui puipui?

    I le taimi nei, o tui puipui o le Pfizer-BioNTech (Pfizer) ma tui fa'amaketi o le Moderna COVID-19 ua fa'atagaina mo tamaiti e 6 masina le matutua ma sili atu. O le tui Novavax e avanoa mo tagata e 12 tausaga ma matutua atu i lalo o le Fa'atagaina o Fa'alavelave Fa'afuase'i (EUA).

    O tupulaga talavou e laitiiti ma le 17 tausaga le matutua e ono manaomia le maliega mai se matua po o se tausi (na o le Gagana Peretania) faatoa mafai ai ona fai le tui puipui, sei vagana ua faasaolotoina i latou i lalo o le tulafono. Asiasi ane le matou upega tafailagi o le Vaccinating Youth (Tuiga o Tui Puipui mo Tupulaga Talavou) mo nisi faamatalaga.

    Siaki i le fale fomai e fai ai tui puipui e uiga i o latou aiaiga e faatatau i le faaalia o se faamaoniga o le maliega a se matua po o le faasaolotoina i lalo o le tulafono.

    E faamalosia e le setete le faia o tui puipui mo le KOVITI-19 ina ia mafai ai ona ulafaleina tausaga aoga K-12?

    O le Washington State Board of Health (Komiti Faatino o le Soifua Maloloina a le Setete o Uosigitone), ae le o le Department of Health (Matagaluega o Soifua Maloloina) o loo iai le pule e tuufaatasia manaoga mo tui puipui o tamatiti o le aoga K-12 o loo i totonu o le Revised Code of Washigton (RCW, Tulafono Laiti Toe Iloiloina o Uosigitone) 28A.210.140. E leai se manaoga tau aoga poo le tausiga o tamaiti mo le tui puipui o le KOVITI-19 i lenei taimi.

    E mafai ona fai e se tasi o la'u fanau isi o latou tui puipui i le taimi a o faia o latou tui puipui mo le KOVITI-19?

    Ua mafai nei ona fai e tagata o latou tui puipui mo le KOVITI-19 i totonu o le 14 aso talu ona maea ona fai isi tui puipui, e aofia ai ma le faia i le aso lava e tasi.

    O le a iai ni fetuunaiga i aiaiga mo le faia o tui puipui mo le aoga mo le tausaga aoga 2023-2024ona o le faamai pepesi i le lalolagi o le KOVITI-19?

    E fuafuaina e le Fono Faatonu o le Soifua Maloloina a le Setete pe tatau ona faia ni suiga i aiaiga mo le faia o tui puipui mo le aoga. I lenei taimi, o le a tumau pea aiaiga mo le faia o tui puipui mo le aoga. O le a manaomia ona mulimulitaia e tamaiti aiaiga mo le faia o tui puipui ina ia mafai ai ona auai i le aso muamua o le aoga.

    O le olaga ina ua maea ona faia le Tui Puipui

    E fa'afefea ona iloa ua fa'afouina uma o'u tui puipui o le COVID-19?

    E fa'afouina (na'o le Igilisi ma le fa’a Sipaniolo) ou tui puipui o le COVID-19 pe afai sa faia lou tui puipui i tui fou e fautuaina e le CDC mo oe.

    E mafai ona ou faatasi ma se vaega toatele pe afai ua uma ona fai uma o matou tui puipui?

    O tagata ua atoatoa ona tui puipuia, ma ua uma ona fai o latou tui tatau o le booster, ua lelei lo latou puipuiga mai le KOVITI-19. E saogalemu atu le faia o tuufaatasiga a tagata ua atoatoa ona tui puipuia.

    Faamolemole ia manatua o nisi tagata e ono lagona le le mautonu e auai ai i tuufaatasiga – e oo lava i nofoaga o maualalo ai le tulaga lamatia. O isi e ono le mananao e fusi atu pe lulu lima i le taimi nei. E le o se mea leaga lena. O loo taufetuunai uma tagata e faamasani i faiga fou nei ma o loo tatou mananao uma e saogalemu pea ma puipuia tagata e pele ia i tatou.

    O le a manaomia ona ou faaalia se faamaoniga o le faia o tui puipui?

    E ono manaomia ona e faamaonia ua uma ona fai ou tui puipui mo le KOVITI-19 i nofoaga, pisinisi, ma polokalame faapitoa.

    Ia tausia la lau pepa tui puipui e pei o se pepa fanau po o se isi pepa aloaia! Pue se ata ona teu ai lea i le fale. Faitau atili e uiga i pepa tui puipui ma faamaumauga o tui puipui.

      Aea pe afai e lei atoa ona fai o’u tui puipui tatau mo le KOVITI-19?

      Afai e lei atoa ona fai ou tui puipui tatau mo le KOVITI-19:

      • Sue se tui puipui mo le KOVITI-19 e faatino fua o lata ane ia te oe!
      • Mafaufau e fai se pupuni fofoga e ofi lelei pe a e alu i nofoaga i totonu o fale o loo tumutumu ai tagata.
      • Fai se siaki mo le KOVITI-19 pe afai ua e faalogoina ni auga.
      • A e malaga i se mea, fai se siaki mo le KOVITI-19 a o e lei malaga ma ina ua e toe foi.
      E mafai ona ou faapepesi atu le KOVITI-19 ina ua maea ona fai lo'u tui puipui?

      E aoga tele tui puipui, ae e lē 100%. Afai ua e lagonaina ni auga e pei o le KOVITI-19 (Na o le Gagana Peretania) (o le upega tafailagi nei ua na o le Gagana Peretania e maua ai), e tatau ona e faamamao ma isi tagata ma faafesootai lau auaunaga tausi soifua maloloina. E ono latou fautuaina se suesuega mo le KOVITI-19.

      Mo faamatalaga tau suesuega mo le KOVITI-19 faamolemole tagai i le Faamatalaga o Suesuega.

      E mafai faapefea ona ou pulea le atuatuvale ma le popole ona o le KOVITI-19?

      E itiiti le faitau numera o tagata ua atoatoa ona tui puipuia ma fai o latou tui o le booster e inifeti. Ae peitai, o tagata ua atoa ona fai o latou tui puipui tatau mo le KOVITI-19 ua inifeti i le KOVITI-19 e mafai ona pasia le vairasi i isi tagata.

      O le a la’u mea e fai pe afai ua ou ono aafia i le KOVITI-19?

      Faamolemole vaai i le matou itulau mo le Faanofoesea ma le Nofo Vaavaaia mo le KOVITI-19 mo taiala mo le faanofoesea ma le nofo vaavaaia.

      E mafai faapefea ona ou pulea le atuatuvale ma le popole ona o le KOVITI-19?

      Ua matou malamalama e mafai ona aafia uma lou soifua maloloina faaletino ma faalemafaufau ona o le faamai pepesi i le lalolagi. E lē na o oe. O le tele o tagata i Uosigitone o loo feagai ai ma le atuatuvale ma le popole ona o faaletonuga tautupe ma faafaigaluega, le tapunia o aoga, le faanofoesea mai isi tagata, popolega faasoifua maloloina, faanoanoaga ma le maliu o isi, ma tele atu. E faaopoopo ai foi le atuatuvale e oo mai ona o le toe foi i e faatino gaioiga lautele.

      O ni nai punaoa nei e mafai ona fesoasoani ia te oe e pulea le atuatuvale ma le popole:

      Fa'aopopoga o Puna'oa ma Fa'amatalaga

      Punaoa mo vaega faapitoa e uiga i le KOVITI-19

      Tamaiti ma Tupulaga Talavou

      O le faasusuina o pepe ma/po o Tagata Taitoatasi Maitaga

      Tagata Fai Malaga Mai ma Tagata Sulufai

      E mafai ona mauaina punaoa faapitoa faaopoopo mo nuu ma afioaga i le itulau o Avanoa Tutusa ma le Galulue Faatasi e uiga i Tui Puipui (na o le Gagana Peretania).

      E lei taliina iinei la'u fesili. E faafefea ona ou iloa atili?

      O fesili lautele e mafai ona lafoina i le covid.vaccine@doh.wa.gov.