Wā eo an COVID-19

Ejellok wonnen wã eo an COVID-19 im ewōr ñan an aoleb armij ro 6 allōñ aer yiō im rūttolok maron bōke jekdon jekjekin beba in immigration ko aer.

Kwoj bed wōt mweo imōm im aikuiji wā in bōbrae eo an COVID-19? Jouj im lale ije

Emōj kakāāl ilo 12/9/2022

Centers for Disease Control and Prevention (CDC) rōjāñ koemōj aer kakāāl rej āinwōt in:

  • Ajiri 6 allōñ-5 yiiō emōj aer bōk monovalent wā eo mokta Moderna COVID-19 wā rej māroñ in tōprak ñan juōn bivalent wā in kakajur emōj an kakāāl ruo allōñ elikin an bōk wā ko jinion. 
  • Pfizer COVID-19 wā ñan ajiri 6 allōñ-4 yiiō enij kiō koba ippān ruo monovalent Pfizer wā ko im juōn bivalent Pfizer wā.
    • Ajiri 6 allōñ-4 yiiō im rejañin de jinio 3-wā Pfizer wā ko jinion akō jañin de bōk wā ko kein kajilu in wā ko jinion renij kiō bōk jinion renij kiō bōk Pfizer wā ko emōj aer kakāāl.
    • Ajiri 6 allōñ-4 yiiō im emōj aer bōk 3-wā Pfizer wā eo jinion reban tōprak ñan wā ko jōt akō wā in kakajur ko ien in
  • Novavax COVID-19 wā in kakajur ko rej bellak ñan rūtto wōtelikin aer kōmmane wā ko jinion akō ejañin kar mōj aer bōk juon wōt COVID-19 wā in kakajur—im rejjab māroñ akō jab bōk juōn bar mRNA wā in kakajur. 

Kim kōnaan lewāj melele eo kwōj aikuji. Kōmnaaj lewōj meḷeḷe ko rekāāl bwe en eṃṃan aṃ bebe kin ta eo kwōn kelet ñan ejmour eo am.

Ta eo ij aikuj jela ñan aō bōke wā eo an COVID-19?

Ewi wāween aō bōke wā eo?

Lale Jikin Kabbōk Wā eo ñan kabbōk im karoke juon ien am etal.

Kwomaron text ae lok ZIP code eo am ñan 438-829 (GET VAX) ñan jikin wā ko iturim.

Ewōr ke aṃ kajitōk kin wā eo an COVID-19? Kwoj ke aikuj jibañ kabōk ien am etal in wā? Kall ae lak Lain in Kall eo kin Melele ko ikijen COVID-19 ilo 1-800-525-0127, innem jibed #. Ewor jibañ ikijen kajin.

Ne kwoj karoke juon ien am etal in bōke wā eo am am kein karuo (Moderna/Spikevax ak Pfizer/Comirnaty), kwoj aikuj bōke ejja wā eo einwot wā eo am kein kajuon.

Ne kwe ak juon eo kwojela ej bed wot imōn jokwe eo an, kanne juon beba (Kajin Belle) eban ajeeded online. Uwāak ko am renaj jibañ kim kobaikilok armij ro ewor ñan Kumi in Wā ko rej Emakutkut ilo County im/ak State.

Ñan abnono ko jet ikijen COVID-19, einwot imōn jokwe, jibañ kin jarom, injuran in taktō, kurlok 211 ne ejab lale wā211.org

Ñan melele ko relablok, lale Wā ko an COVID-19: Ta ne kwoj aikuij jelã beba kin melele ko rejimwe.

Ij aikuij ke aikuj juon citizen bwe in maroñ in bōke wã eo?

Jab, kwojab aikuij juon citizen in U.S bwe kwon maroñ in bōk wã eo. Melelein ke kwojab aikuj juon am nomba in social security, ak pepa ko jet im ej kwālok jekjekin beba in immigration ko am ñan am bōke wã eo. Jet jikin ko rej lewāj wã remaroñ kajitōke nomba in social security eo am, botab kwojab aikuj lelok.

Ajiri eo nejum ejab aikuj juon citizen in U.S ñan an bōke wã eo. Rijerbal in ejmour ro reban kajitōke jekjekin beba in immigration ko an jabdewot. Ilo elon keij ko, jinen im jemen im rikejbarok ro renaj aikuj lelok komelim eo aer ñan an jodikdik ro rediklok jen 18 aer yiō bōk wā eo.

Wāshington State Department of Health (Ra in Ejmour eo an State eo an Wāshington) ej rojañ an aoleb ro 6 allōñ aer yiō im ruttlok bōke wā eo.

Renij ke kamuri ña kin wã eo?

Reban. Kwojab aikujin loe juon muri kin jabdewot ilo ien am bōke wã eo, ak loe juon muri jen taktō eo am ak jen jikin wã eo. Mennin ej jerbal ñan armij ro ewor aer injuran ejab an kien, ewor aer Apple Health (Medicaid), ewor aer Medicare, ak ejjelok aer injuran.

Ñe kwonaj bōke jibañ ko jet ilo ien am bed ibben taktō eo bwe kwon bōk wã eo, kwomaron loe juon muri kin am etal ñan jikin taktō eo. Ñan komman bwe mennin enjab wālok, kwomaroñ kajitōk moktalok ibben taktō eo am kin wonnen eo.

Ñe ejelak am injuran in ejmour, taktō ro rejab maron kamuri eok kin wonnen wã eo im remaron rube kakien ko ilo mennin aikuj ko ikijen burokraam in wã eo an COVID-19. Jouj im email ae covid.vaccine@doh.wā.gov ñe kwonaj elo am muri.

Ñe ewor am injuran in taktō im emoj kamuri eok, kebaak bebe in injuran eo am mokta. Ñe mennin ejab jibañ eok, kwomaroñ bar baele juon abnono (Kajin Belle) ibben Obij eo an Kamijina eo an Injuran.

  • Kurlok 800-562-6900 bwe ren lewāj juon riukok ilo talebon (ewor kin 100 kajin ko im ejellok wonnen ñan kwe)
  • TDD/TYY: 360-586-0241
  • TDD: 800-833-6384
    Ak ne ejellok ao injuran in taktō?

    Ne ejellok am injuran in taktō, ba ñan taktō eo am. Kwomaroñ bōke wõt wã ilo an ejellok wonnen.

    Ne letok wonnen wā eo ñan na, etke rej kajitōk melele in injuran in taktō eo ao?

    Ilo ien am bōke wā eo, jikin eo ej lewāj wā eo emaron kajitōk ibbam ne ewor am kaat in injuran. Mennin ej bwe kien an karoollok wonnen wā eo rej lewāj ñan kwe (wonnen lewāj wā). Ba ñan jikin eo rej lewāj wā elane ejellok am injuran in taktō. Kwoj maroñ wot bōke wã eo ilo an ejellok wonnen.

    Ta in wonnen wā eo rej lewāj im won eo ej kollaiki?

    Wonnen lewāj wā ej wonnen eo jikin ejmour eo kamuri ñan lewwāj wā eo ñan kwe. Mennin ejenolok jen wonnen wā eo make.

    Kien eo an federal ej kollaiki aoleben wonnen wā eo. Ne ewor am injuran in taktō an kien ak ejab, jikin eo ej lewāj wā eo emaron lelok muri eo ñan er bwe ren karool lok wonnen aer lewāj wā eo.

    Rejab aikuj lewāj muri ñan kwe ak kwōjab aikuj elo muri jen taktō eo am kin aer lewāj wā in COVID-19. Mennin ej jerbal ñan armij ro ewor aer injuran ejab an kien, ewor aer Apple Health (Medicaid), ewor aer Medicare, ak ejjelok aer injuran.

    Wā in COVID-19 ta ko ewor kio?

    Jilu wã ko emoj komelim ñan ad kojerbal ilo idin ien ak emoj aer lukkun webben jen U.S. Food and Drug Administration (FDA, Obij eo ej Kakien Mõñã im Wuno ilo Amedka). Rej lelok wa kein ilo torre in ilo Washington state. Elablok rojan ad boke wa ko an Pfizer (Comirnaty) im Moderna (Spikevax) jen wa eo an Johnson & Johnson kin uwota in naninmij eo ejeja etannin thrombosis eo ewor thrombocytopenia syndrome (TTS, naninmij in botoktok) im Guillain-Barre syndrome (naninmij ilo nob).

    Wā in COVID-19 eo an Pfizer-BioNTech (Comirnaty):

    Jilu wā ko rekar kōmman ñan ajiri 6 allōñ lak ñan 4 yiiō. Wā ko 2 jinion rej kōmman 21 raan etolak jān doon im wā eo kain kajilu 8 wiik elikin wā eo kein karuo.

    Kwōj aikuj bōk wā eo ruo alen, im rej lewaj 21 raan ālikin doon, koba:

    • Armij ro rej mōjnọ enbwinnier im rekar bōk ruo-alen mRNA COVID-19 wā rej aikuj in bar bōk juōn bar wā.
    • Aolep armij ro 5 yiiō im rūttolak rej māroñ in bōk juōn bivalent wā in kakajur 2 allōñ elikin an mōj wā ko jinion ak wā in kakajur ko mokta lak. Ajiri ro 5 aer yiiō im emōj aer bōk Pfizer wā ko jinion remāroñ in bōk wōt juōn Pfizer bivalent wā in kakajur. Armij ro 6 yiiō im rittōlak rej aikuj in bōk bivalent Pfizer ak Moderna wā in kakajur kāāl eo jokdoon wā rot eo rekar bōk jinion.

    Kwōj pād ilojimwe ekkar ñan raan kin COVID-19 wā ko am ñe emōj am bōk COVID-19 wā ko jinion im bōk wā in kakajur eo eliktata emōj an rojāñ ñan eok jān CDC. Elukkun moj komelim an armij ro 12 aer yio im ruttolok bok wa eo im at eo etan ebed iomwin at eo Comirnaty. Eṃōj komelim kojerbal wā eo ilo idin ien nan ajiri im jodikdik ro 6 allōñ nan 11 aer yiō. Katak in wuno ko rar kwalok ke ejellok kar abnono ak jorraan ko relab rej walok im rar jab katmane alikin boke wa eo.

    Wa in COVID-19 eo an Moderna (Spikevax):

    Wā in emoj komelim nan kojerbal ilo idin ien ibben kajojo armij ro 18 aer yio im ruttolok. Wa in rej lewaj ruo alen, rej lewaj 28 raan alikin doon, ekoba:

    • Juon wa elablok (kein kajilu) nan armij ro emojno an enbwinnier maron bobrae jen naninmij.
    • Juōn mRNA wā in kakajur ej rōjañ 2 allōñ elikin wā eo eliktata bwe en jimwe ñan ien ñan ro 6 aer allōñ im rūttolak. Ajiri 6 allōñ-4 yiiō rej aikuj in bōk juōn bivalent wā emōj an kāāl im ejja āinwōt wā ko jinion. Ajiri ro 5 aer yiiō im emōj aer bōk Moderna wā ko jinion remāroñ in bōk wōt juōn Moderna akō Pfizer bivalent wā in kakajur. Armij ro 6 yiiō im rittōlak rej aikuj in bōk bivalent Pfizer ak Moderna wā in kakajur kāāl eo jokdoon wā rot eo rekar bōk jinion.

    Wā in emōj kōmelim ñan kajojo armij ro 18 aer yiō im rittolak. Moderna wā eo ej bellok ñan ajiri ro 6 allōñ – 17 yiiō iumin juōn Emergency Use Authorization (EUA, Melim ñan Kōjerbale ilo ien Eṃōjōnji).

    Kwōj pād ilojimwe ekkar ñan raan kin COVID-19 wā ko am ñe emōj am bōk COVID-19 wā ko jinion im bōk wā in kakajur eo eliktata emōj an rojāñ ñan eok jān CDC.

    Katak in wuno ko rar kwalok ke ejellok kar abnono ak jorraan ko relab rej walok im rar jab katmane alikin boke wa eo. 

    Wa in COVID-19 eo an Johnson & Johnson - Janssen:

    Wā in emoj komelim nan kojerbal ilo idin ien ibben kajojo armij ro 18 aer yio im ruttolok. Mennin ej juon wa eo ej make ian (juon wā).

    Kwōj pād ilojimwe ekkar ñan raan kin COVID-19 wā ko am ñe emōj am bōk COVID-19 wā ko jinion im bōk wā in kakajur eo eliktata emōj an rojāñ ñan eok jān CDC.

    Aolep armij ro 18 yiiō im rūttolak rej māroñ in bōk juōn bivalent wā in kakajur 2 allōñ elikin an mōj wā ko jinion ak wā in kakajur ko mokta lak. Katak in wuno ko rar kwalok ke ejellok kar abnono ak jorraan ko relab rej walok im rar jab katmane alikin boke wa eo. Elab rojan ad boke wa ko an Pfizer imModerna jen wa eo an Johnson & Johnson.

    Wa in COVID-19 eo an Novavax:

    • Ruo wā ko emōj kōmmane 21 raan ettolak jān doon ñan 12 yiiō im rittolak
    • Aolep armij ro 12 yiiō im rūttolak rej māroñ in bōk juōn bivalent wā in kakajur 2 allōñ elikin an mōj wā ko jinion ak wā in kakajur ko mokta lak.
    • Armij ro 18 yiiō im rūttolak remāroñ bar duōjlak jān aer bōk juōn Novavax wā in kakajurñe rejjab māroñ akō jab bōk juōn mRNA wā in kakajur emōj kakāāl.

    Wā in emoj komelim nan kojerbal ilo idin ien ibben kajojo armij ro 12 aer yio im ruttolok.

    Kwōj pād ilojimwe ekkar ñan raan kin COVID-19 wā ko am ñe emōj am bōk COVID-19 wā ko jinion im bōk wā in kakajur eo eliktata emōj an rojāñ ñan eok jān CDC.

    Katak in wuno ko rar kwalok ke ejellok kar abnono ak jorraan ko relab rej walok im rar jab katmane alikin boke wa eo. 

    Ne inaj rumij in bōke wā eo ao kein karuo, ij ke aikuj bar jino jen jinoin in ao bōke wā ko?

    Jab. Ne kwonaj rumij in bōke wā eo am kein karuo, kwojab aikuj bar jino jen jinoin ñan am bōke wā ko?

    Bōke wā eo kein karuo ilo ien eo emokajtata alikin joñan raan ko emoj rōjañ jen wā eo am kein kajuon.

    Aurok am bōke wā ko jimor jekdon joñan toon am bōke wā eo kein karuo.

    Ne emojno an enbwinnim maron bobrae jen ñaninmij im kwomaron tobrak in bōke bar juon wā, kwoj aikuj kattar jab diklok jen 28 raan alikin wā eo am kein karuo.

    Imaroñ ke bōk wā in COVID-19 eḷañe ibororo, ij kaninnin, ak bebe in naj bororo?

    Melele ko rej kwālok ke wā ko an COVID-19 rej letōk kejbarok ilo ien bororo. Center for Disease Control and Prevention (Obij eo ej bōk eddon kejbarok im bobrae jen ñaninmij, CDC) (Kajin Belle wot), American College of Obstetricians and Gynecologists (Doulul in Kaloj eo an Taktō ro an Kora im Kirae ilo Amedka, ACOG), im Society for Maternal-Fetal Medicine (Doulul eo an Wuno ñan Kirae im Ko in Ninnin, SMFM) (Kajin Belle wot) rej rōjañ an ro rebōroro, ro rej kaninnin, ak ro rej bebe ñan aer bōroro jeklaj bwe ren bōke wā eo an COVID-19. Jet kakta ko rej kwālok ke ne emoj am wā, ninin eo nejum emaron bar bōke antibody ko rej bobrae jen COVID-19 jen ien bororo ak kin kaninnin. Ribororo ro rejab wā im renaj bōke COVID-19 elablok aer bed ilo uwota ñan aban ko rekauwotata einwot mokta aer kolotak ak mij nininin ilo ien an lotak. Im bareinwot, armij ro rej bōke COVID-19 ilo ien aer bororo elablok ruo ñan jilu alen in aer maron aikuj jibañ ko relab ñan aer mour im tube in emenono.

    Ñan jibāñ ko jōt kin wāwein ebbōk COVID-19 wā ilo am bōrọro ak ka ninnin, jouj im lale melele ko rekāāl ikijen One Vax, Two Lives website eo.

      Imaroñ ke bōk wā in COVID-19 ilo ien ao bōke wā ko jet ewor ien ao bōki?

      Aet. Advisory Committee on Immunization Practices (ACIP, Kamiti in rōjañ ikijen wā) emoj an janiji rōjañ ko aer ilo Mae 12, 2021. Kwomaron kio bōke wā eo an COVID-19 ilo ejja ien eo kwoj bōke wā ko jet.

      Kwojab aikuj kojenolok ien am karoke wā ko an jikuul rej mennin aikuj an ajiri eo nejum (Kajin Belle wot) ak wā ko jet emoj rōjañ an bōki jen wā eo an COVID-19. Karoke ien bōke wā eo an COVID-19 ej bar juon ien ñan kadedelok an ajiri eo nejum bōke aoleben wā ko emoj rōjañ an bōki.

      Ta in kaat kin melele in wā an CDC?

      Kwoj aikuj boke juon kaat in wa ilo beba ilo ien am boke wa in COVID-19 eo am kein kajuon. Kaat eo enaj ba waj kain wa eo kwar boke (Comirnaty/Pfizer-BioNTech, Spikevax/Moderna, ak Johnson & Johnson) im raan eo kwar boke.

      Ne kwar boke wa eo an Comirnaty/Pfizer-BioNTech ak Spikevax/Moderna, takto eo am aikuj karoke ien am boke wa eo am kein karuo ilo ien am bed in boke wa eo am kein kajuon. Kejbarok kaat in ibbam bwe armij eo ej lewaj wa eo am en maron kadedelok alikin am boke wa eo am kein karuo.

      Ne kwonij boke bar juon dose ak dose in booster, kwoj aikuj boke kaat in wa eo am nan appointment eo am. Jikin wa eo am enij recoot e dose eo.

      Enin ej jot kein jibañ ñan am lomnak ñe ej itok ñan kejbarok kaat in wā eo am:

      • Kakwone kaat in wā eo am kotaan wā ko am im alikin.
      • KWON pijaiki imaan im itulikin kaat eo am bwe en maroñ wor am kape ilo kein jerbal eo nejum.
      • Lomnak ae am email e ñan eok make, kommane juon album, ak koba ki juon tag ilo pija eo bwe kwon maroñ in bar mokaj am loe.
      • KWON bok juon kape in pija elañe kwoj konaan boke ippam.

      Kwoj maron wot boke wa eo am kein karuo jekdon kwar jab boktok kaat in wa eo am nan ien wa eo am. Kajitok ibben armij eo ej lewaj wa eo am bwe ren lale (etan) wa eo kwar boke kein kajuon nan loloorjak kwoj boke ejja etan wa eo. Ne enaj jako kaat in wa eo am, drelon nan MyIR (My Immunization Registry (Jikin Register nan Wa)) (Kajin Belle wot) nan lale rekoot in wa in COVID-19 eo am, innem bijaiki melele eo. Ne ejellok am akkoun, kwomaron kadelon etam ilo MyIR jabdewot ien.

      Jouj im kememej ke kein kamool in rekoot ko am ilo MyIR emaroñ jab walok ien eo wot, im am maroñ loe emaron wor jonan kin Kajin Belle wot. Ewor jibañ ien eo wot ilo talebon nan jibañ kin MyIRmobile ak kajitok ko ikijen rekoot in wa ilo am kurlok lain in kall eo ikijen COVID-19 an Department of Health (Ra eo an Ejmour) numba ilo 833-VAX-HELP ne ejab kebaak ilo email nan waiisrecords@doh.wa.gov.

      Kejbarok im Jejjetin an Jerbal

      Etke ij aikuj bōke Wā eo an COVID-19?

      Ej am make bebe in bōke wā eo an COVID-19, bōtab kim aikuj an loñ armij rej bōke wā eo ñan kōjemlok jorrāān in elab im ear jelōte aoleben lal in. Ebinlok an kij eo an COVID-19 ajeeded ilo ien elon armij ro ilo jukjukinbed eo remaron bōbrae jen nañinmij eo – kin wā ak jen aer kar bōk nañinmij eo ilo raan ko rej kab jemlok. An lablok joñan armij ro rej wā, enaj diklok joñan rinañinmij.

      Wā in COVID-19 ej bobrae ki eok ilo elon wāwein ko:

      • Elukkun lab aer kadiklok am lukkun nañinmij ñe kwonaj bōke COVID-19
      • Am kadedelok am wã enaj kadiklok am maron delon aujbitol im kadiklok uwota ñan am mij jen COVID-19
      • Wā ko rej kolablok joñan armij ro ilo jukjukinbed eo remaron bobrae, im ekomman an bin lok an nañinmej eo ajeeded
      • Ro ewor aer kapeel rej wonmaanlok in katak kin an wā eo maron kejbarok an armij kaajeeded kij in ñaninmij eo ñan ro jet.

      Ñe elukkun mōj am wā, kwoj maron wot bōk nañinmij in COVID-19, ak enaj lablok an diklok jen ñe kwār jab wā

      Armij ro rejañin wā remaron wōt bōke nañinmij eo im kaajeedede ñan ro jet. Jet armij rebañ bōke wā eo kin nañinmij ko aer, im mennin ekōmman aer lukkun mōjno ñan COVID-19. Ñe kwōjañin wā, ebar lablok uwōta ñan am deloñ aujbitol ak mij jen juon oktak in COVID-19 (Kajin Belle wot). Am bōke wā eo ej kejbarok kwe im baamle eo am, armij ro rej jokwe iturim im jukjukinbed eo.

      Etke ij aikuj bōke wā eo an COVID-19 eḷañe elon armij rej mour jen aer kar ñaninmij?

      Mij ejab uwota eo wot ñan am bōk COVID-19. Eloñ armij ro rej bōk COVID-19 ekkar dik joñan kakōlkōl ko ibbeir. Bōtab, elukkun lab ad jab jelā ta ko rej wālok jen nañinmij in, im jejelā jet oktak ko an COVID-19 (Kajin Belle wot) elablok aer maron kōmman am lukkun nañinmij. Jet armij remaron lukkun nañinmij im mij jen COVID-19, jekdoñ ajiri ro redik im ejellok aer abnōnō in nañinmij ko rejab bōjrak. Ro jet, einwōt ad jelā “ro aitōk aer COVID” emaron wālok kakōlkōl ko ibbeir iomwin allon im ej jelōte joñan emmon in mour eo aer. Kim ejañin bar jelā aoleben jorrāān ko iomwin ien aitōk jen COVID-19 kinke ej juon nañinmij kāāl. Am bōk wā eo ej kejbarok eo elabtata jen nañinmij eo. Jekdon kwoj juon jiron ak likao im kwoj ejmour, kwoj aikuj bōke wā eo an COVID-19.

      Ta in oktak eo an COVID-19?

      Kij in ñaninmij ko rej janij (oktak) ilo aer ajeeded ñan armij jen armij. Juon "oktak" ej juon oktak in ñaninmij eo emoj an janij. Jet oktak ko rej jako iomwin ien im jet rej wonmaanlok in ajeeded iloan jukjukinbed ko.

      Centers for Disease Control and Prevention (CDC) (Kajin Belle wot) ej kalikar oktak in kij in ñaninmij ko rekauwotata. Ilo torre in, elon oktak ko rekauwotata kinke emokajlok im bidodolok aer ajeeded, im komman bwe an lonlok ñaninmij in COVID-19 ko.

      Wā in COVID-19 eo ej ke jerbal ñan oktak ko ilo kij eo?

      Wa in COVID-19 ko an torre in im ewor ilo Amedka emmon aer jerbal nan bobrae jen naninmij kauwotata, delon aujbitol, im mij, im bar jen oktak ko an naninmij eo. Botab, ro ewor aer kapeel kin public health rej loe ke ediklok jonan bobrae jen naninmijin COVID-19 eo edik im bwe jonan, elabtata ibben armij ro elab jonan uwota nan er.

      Wā in kakajur kāāl ko rekar kōmman ñan jibāñ kalaplak kōjbarok im lelak eman lak in kōjbarok jān oktak in omicron. Ej aurōk am bōke wā ko rej rōjañe bwe kwōn bōk joñan kōjbarok eo elaptata jān oktak ko.

      Wā ej wāween eo emmon tata ñan kejbarok kwe, armij ro raurok ibbam, im jukjukinbed eo am. An lab armij renaj bōke wā eo enaj kadiklok an ajeeded kij eo im jibañ bobrae oktak ko rekaal an kij eo jen aer wālok.

      Ewi wāween ad jela ke wã ko rej letok kejbarok?

      Ñan lukkun lale bwe  wā ko an COVID-19 rej kōjbarok, Centers of Disease Control and Prevention (CDC, Jikin Kantūrol Nañinmej im Bōbrae) emōj an kaḷapḷọk im kakajur lak an aelōñ eo māroñ in lale joñan eman an jerbal wā eo. Kin tōprak in, rijerbal ro relukkun jellā kake wā ko māroñ lale im loe bwōd ko me rejjab māroñ in walok ilo ien etale wā in COVID-19 ko.

      Ta eo ej walok jen wa eo an Johnson & Johnson?

      Jen Tijemba 2021, Washington State Department of Health (DOH, Ra in Ejmour eo an Washington State) ej rojan am boke wa in COVID-19 eo an mRNA (Pfizer-BioNTech ak Moderna) im jab boke wa eo juon alen boke an Johnson & Johnson (J&J).

      Melele in emoj kokkaal ej loor kajinet eo jen Centers for Disease Control and Prevention (CDC, Obij eo ej bok eddon bobrae im kejbarok naninmij) alikin melele kaal ko rar walok kin ruo naninmij ko rejeja alikin an armij kar boke wa eo an J&J.

      Abnono eo kin mekak in botoktok ear kobalok wot kin wa in COVID-19 eo an J&J, ejab wa ko an Pfizer ak Moderna. Nan armij ro rej iten bok wa eo an COVID-19 ilo ien in, Department of Health (Ra in Ejmour, DOH) ej rojan ad boke wa ko an Moderna im Pfizer. Wa eo an J&J ej wor wot elane kwojab maron ak konaan bok wa kein ruo. Jouj im kebaak juon takto kin ta eo kwomaron kommane.

      Ne kwar boke wa in COVID-19 eo an J&J iloan wiik ko jilu aliktata ak kwoj lomnak am boke wa in COVID-19 eo an J&J, kwoj jela kin kakolle in uwota ko kin juon kain mekak in botoktok ej walok jen TTS. Ekoba metak bar eo ekauwotata, metak loje, metak ne, im/ak kajjinok. Ñe kwonaj enjaake jabdewot kakolkol kein, jouj im kaju bukotlok jikin takto.

      Ej juon men eo ekka bwe en walok kakolkol ko redik nan bwe jonaer, ekoba biba, metak bar, emokmok, im metak mokwōj/majel, ilo wiik eo jinion alikin am bok jabdewot wā an COVID-19. Ekkā an abnōnō kein jino iloan jilu raan in am bōke wā eo im rej aikuj walok wōt iomwin jet raan.

      Ta melelein ne juon wā ewor an komelim jen FDA?

      Ñan aoleben komelim, FDA ej etale melele eo iomwin juon ien aitoklok jen komelim eo an kojerbal ilo ien idin. Ñan aer lelok aoleben komelim eo ñan wā, melele eo aikuj kwālok juon joñan eo elab kin kejbarok, jejjet an jerbal, im kejbarok joñan an emmon ilo an wā eo komman.

      Juon komelim ñan kojerbal ilo idin ien (EUA) ej komelim an FDA komman bwe en wor juon wā ilo juon ien emoj kōjella ewor idin jorraan mokta jen an bōk aoleben laijen eo an. Wunin FDA eo ej ñan loloorjak ke armij remaron bōke wā ko rej kejbarok mour ñan juon etale in melele iomwin ien aitoklok. Botab, EUA eo ej aikuj wot juon niknik in etale jen melele in wuno eo--iomwin juon ien ekadulok. Jabdewot EUA eo FDA enaj lelok enaj lablok an kamool jen Scientific Safety Review Workgroup (Kumi in Jerbal eo ej Etale Kejbarok in Katak ko kin Mour) einwot ṃōttan Western States Pact (Bujen eo an State ko Ralik) (Kajin Belle wōt).

      Ta in Western States Pact?

      Kumi in jerbal in ej bar lelak juōn kein kalbubu in etale jen ro ewōr aer kapeel ikijen kōjbarok in wā eo. Rikwelak ro ekoba ro ewōr aer kapeel im emōj jitōñ jān aoleb state ko rej uwaan doulul eo, im jaintiij ro emōj kile ilo aelōñ eo im ewōr aer kapeel kin wā im public health. Ñan makūtkūt in epāāke im jerbal ippān aelōñ ko jōt ien eo COVID-19 ekar ainwot juōn eṃōjōnji in ejmour, kumi in ekar etaale aolep melele ko ippān wā ko emen rej bellak kiō ilo Washington state. Ilo ad etal ñan ien mour lak jān ien eo ebin, Western States Pact (Karōk eo an Aeloñ) emo, im aolep melim in kōjerbale wā ilo aelōñ ko enij karōk jān Food and Drug Administration (FDA, Rā eo an Lale Ṃōñā im Uno ko Rekajur) im rōjañ in wā enij itok jān Centers for Disease Control and Prevention (CDC, Jikin Kantūrol Nañinmej im Bōbrae).

      Riiti melele ko emoj loi jen Western States Scientific Safety Review Workgroup:

      Enaj ewi wāween an wā in COVID-19 eo jerbal ilo ānbwinnū?

      Alwoje bideo in kin ej wāween an wā ko jerbal iloan enbwinnim (Kajin Belle wot).

      Wā ko an mRNA (Wā in COVID-19 ko an Pfizer im Moderna)

      Wā ko ruo ewor rej nae ettaer wā in RNA (mRNA).

      Wā ko an mRNA ej katakin cell ko am kommane juon mottan protein jipaik eo an coronavirus ejab kauwotata. Jikin bobrae eo an enbwinnim enaj loe ke protein eo ejab aikuj bed ie innem enbwinnim ej jino kommane antibody ko. Antibody kein renaj kememej wāween irre ippen COVID-19 ñe kwonaj ñaninmij kake ilo jeklaj. Ñe emoj am wā, kwonij komman am kein bobrae jen COVID-19 ilo am jab bōk nañinmij eo. Ilo ien enaj kommane jerbal eo an, mRNA eo emokaj an rube im enbwinnim ej joloke iomwin jet raan ko.

      Wā in viral vector (Wā in COVID-19 eo an Johnson & Johnson)

      Juon ian wā in COVID-19 etanin wā in viral vector.

      Wā in vector ej komman jen juon bar mottan kij in ñaninmij eo emojno (juon kij in ñaninmij eo oktak jen eo ej komman COVID-19). Wā kein rej katakin cell ko am bwe ren kommane juon mottan protein jipaik an coronavirus eo ejab kauwotata. Jikin bobrae eo an enbwinnim ej loe ke protein eo ejab aikuj bed, im ej jino komman antibody ko. Enbwinnim ej katakin wāween bobrae ki eok jen am nañinmij ilo jeklaj kin COVID-19, ilo am jab aikuj nañinmij.

      Wā eo an vector im ewor ibbed ej juon alen bōke. Ekka an bōk tarrin ruo wiik alikin wā eo ñan ad bōke joñan kejbarok eo elabtata joñan.

      Wā ko ewōr mōttan kajur ie (Wā eo ñan COVID-19 an Novavax)

      Juon ian COVID-19 wā ko emōj an melim jān Food and Drug Administration (FDA, Rā eo ej Bōk Eddo in Ṃōñā im Uno ko rekajur) ej juōn wā ewōr mōttan kajur ie. Wā ko ewōr jidik in baerōj (kajur) ko rej kōmman COVID-19 (kōmman ilo an jab kōjerbale baerōj mour) ippān juōn bar uno in jibāñ wā eo bwe en emanlak an jerbal ilo enbwin eo. Ñe emōj an enbwinnim jellā wāwein lale uno kajur eo, innem enij eman an jerbal ippān lukkun baerōj eo im kōjbarok eok jān COVID-19. Uno jidik ko rejjab māroñ in kōmman an wōr nañinmej kin baerōj eo ewōr COVID-19 im ejjab pād ippān DNA eo ad.

      Wā eo ewōr mōttan kajur ie ej bellọk ilo 2-alen wā. Ej bōk 2 wiik elikin wā eo kein 2 bwe kwōn lukkun bōbrae.

      Jet ien wā ko rej komman ad bōk jidik biba ak kakolkol ko an mejin, botab ejab kauwotata men kakolkol kein.

      Ñan melele ko relablok, lale mennin jibañ kein: Bija kin Wā ko an COVID-19 im Wā ko an COVID-19: Ta eo kwoj aikuij jelã.

      Ñe elōñ armij ilo jukjukinbed eo remaroñ manne coronavirus eo, enaj ejellok jikin emaron etal ñane. Melelein mennin ej jemaron komokaj lok ad kabojrak an ajeeded im ebaak lok ad kabojrak jorraan in elab im emoj an jelote aoleben lal in.

      Ewi wāween an kar komman wā ko an COVID-19?

      Bideo kadu in ej komelele ewi wāween an kar komman wā ko an COVID (Kajin Belle wot).

      Ta wā in mRNA?

      Juon wā in messenger RNA ak mRNA ej juon kain wā ekāāl ej katakin cell ko aṃ wāween an kōṃṃane juon ṃōttan "protein jipaik" ejab kauwotata. Protein jipaik eo ej men eo kwoj loe ioon coronavirus eo. Jikin bobrae eo an enbwinnim ej loe ke protein eo ejab aikuj bed ilo jikin in im enbwinnim ej jino komman an kein bobrae im komman antibody ko. Mennin ej einwot ta eo ej wālok ilo ien "ad make" bōke ñaninmij in COVID-19 eo. Ilo ien enaj kommane jerbal eo an, mRNA eo emokaj an rube im enbwinnim ej joloke iomwin jet raan ko.

      Jekdon emoj ad kar kojerbal mRNA ñan kain kejbarok in taktō in armij im menninmour ko ilo torre ko maanlok, ad kommane wā kin wāween in ej juon wonmaanlok eo elab ilo science im emaron melelein wā ko ilo jeklaj enaj bidodo lok aer komman.

      Kwomaron riiti melele ko relablok kin wāween an wā in mRNA ko jerbal ilo website eo an CDC (Kajin Belle wot).

      Ta in wā in viral vector?

      Kain wā eo ej kojerbal juon mottan kij in ñaninmij eo emojno ("vector" eo) im ej lelok komelele ko ñan cell ko am. Vector eo ej delone juon cell im kojerbal mejin ko an cell eo ñan kommane juon mottan protein jipaik eo an COVID-19 im ejab kauwotata. Cell eo ej kwālok protein jipaik eo ioon, im jikin bobrae eo am ej loe ke ejab aikuj bed ilo jikin eo. Jikin bobrae eo an enbwinnim enaj jino komman antibody ko im jino komman an cell in bobrae ko jet manne kin an lomnak ej juon ñaninmij. Enbwinnim ej katakin wāween bobrae ki eok jen am nañinmij ilo jeklaj kin COVID-19, ilo am jab aikuj nañinmij.

      Ta in wā ko ewōr mōttan kajur ie?

      Juon ian COVID-19 wā ko emōj an melim jān Food and Drug Administration (FDA, Rā eo ej Bōk Eddo in Ṃōñā im Uno ko rekajur) ej juōn wā ewōr mōttan kajur ie. Wā ko ewōr jidik in baerōj (kajur) ko rej kōmman COVID-19 (kōmman ilo an jab kōjerbale baerōj mour) ippān juōn bar uno in jibāñ wā eo bwe en emanlak an jerbal ilo enbwin eo. Ñe emōj an enbwinnim jellā wāwein lale uno kajur eo, innem enij eman an jerbal ippān lukkun baerōj eo im kōjbarok eok jān COVID-19. Uno jidik ko rejjab māroñ in kōmman an wōr nañinmej kin baerōj eo ewōr COVID-19 im ejjab pād ippān DNA eo ad.

      Ta in juōn adjuvant?

      Adjuvant ilo Novavax ej juōn uno ekajur ñan jibāñ kakajur enbwinnim im wāwein an lale uno ko rej etal ñan e.

      Ta kobban ko iloan wā ko?

      Kobban wā ko an COVID-19 ej men ko ekka aer loi iloan wā ko. Ewor juon kobban kin mRNA ak adenovirus eo emoj janiji koba ibben kobban ko jet einwot kirij, jool, juga ko ñan kejbarōk kobban eo iloan, im jibañ an emmonlok an jerbal iloan enbwin, im kejbarok wā eo ilo ien an kakwon im ito tak.

      Novavax COVID-19 wā ej juōn wā eo ewōr mōttan kajur ie im ewōr uno ie, kōba ippān kirij im jukwa ñan jibāñ wā eo bwe en eman an jerbal ilo enbwinnim. Wā eo ejjab kōjerbale mRNA.

      Wā ko an Pfizer, Moderna, Novavax, im Johnson and Johnson ejellok kobban cell in armij (ekoba ko in ninnin ko), kij in ñaninmij eo an COVID-19, kein kejbarok ko bwe enjab jorraan ak jabdewot mottan menninmour ekoba mottan pik ak kein kajir. Wã kein rejab bōk jen lep ko im ejellok kobban kin jabdewot lep.

      Lale Kajitōk im Uwāak: webpeij jen Aujbitol eo an Ajiri ilo Philadelphia (Kajin Belle) ñan melele ko relablok kin kobban wā ko. Lale etan aoleben laajrakin men ko kobban ilo Pfizer, ModernaNovavax im Johnson & Johnson beba kin melele ko rejimwe.

      Ewor ke kaneek in ko iloan wā eo an Johnson & Johnnson?

      Wā eo in COVID-19 eo an Johnson & Johnson ear komman ilo ejja kein jerbal kapeel eo einwot wā ko jet relon. Ejellok mottan ko in ninnin ak cell in ko iloan wā ko. Juon ian men ko ilo wā eo ej komman ilo jikin kakolkol ilo an kaddek kabe in cell ko rar itok jen jolok ninnin ko lojeen jineir im aer kelet in kommane wāween in im ear komman elaplak jen 35 yiō ko emootlak. Jen ien eo, lain in ko ilo cell ñan wā kein emoj likut wot ilo jikin kakolkol im ejellok bar cell in ko rar jerbal ñan kommane wā kein. Mennin emaron melele kāāl ñan jet armij. Botab, wā ko ñan pok aidik, rubella, im hepatitis A ej komman ilo ejja wāween in.

      Wā ko an COVID-19 rej komman wārone?

      Ejellok kein kamool jen science ke wā ko rej komman wārone. Ilo an wā eo delon iloan enbwinnim, ej jerbal ippen jikin bobrae eo an enbwinnim ñan an komman antibody ko ñan an tarine ibben coronavirus eo. Madmodin ejab kakkure kobban enbwin ko am im rej komman an maroñ wor nejim ajiri.

      Center for Disease Control and Prevention (CDC) (Kajin Belle wot), American College of Obstetricians and Gynecologists (ACOG) (Kajin Belle) im Society for Maternal-Fetal Medicine (SMFM) rej rōjañ an ro rebōroro, ro rej kaninnin, ak ro rej bebe ñan aer bōroro jeklaj bwe ren bōke wā eo an COVID-19. Elon armij ro emoj aer bōke wā eo an COVID-19 emoj aer bororo toklik ak kolotake ninnin ko emmon ejmour ko aer.

      Ilo torre in, ejellok kein kamool ej kwālok ke jabdewot wā ko, ekoba wā ko an COVID-19, rej komman jorraan ilo an emmaan wārone. Juon katak eo dik ilo raan kein kin 45 emmaan ro rejmour (Kajin Belle) im rar bōke wā in COVID-19 an mRNA (einwot, Pfizer-BioNTech ak Moderna) rar lale jekjekin pek ko, einwot joñan im aer emakutkut, mokta im alikin wā. Ro rej katak rar jab loe oktak ko relab kin jekjekin pek ko alikin wā.

      Biba jen ñaninmij emoj kobaiki lok kin an diklok aer komman pek iomwin ien kadu ibben emmaan ro rejmour. Jekdon biba emaron juon jenkwān abnono ej wālok iomwin jidik ien jen wā eo an COVID-19, ejellok kein kamool ilo torre in ke biba eo alikin wā ko an COVID rej kakkure pek.

      Lale CDC Melele kin Wā ko an COVID-19 ñan armij ro rekonaan bwe en wor nejeir ninnin (Kajin Belle wot) ñan melele ko relablok. Kwomaron bar lale webpeij eo an CDC kin Wā ko an COVID-19 (Kajin Belle wot) ñan melele ko rejimwe kin wā ko.

      Ta kain kakolkol ko ekka alikin an juon bōke wā eo?

      Einwot wā ko jet jej bōki, jenkwān abnono ko elabtata an ekka aer wālok ej metak in peium, kanoojin mõk, metak boram, im metak majel.

      Kakolkol kein rej juon kakolle ke wā eo ej jerbal. Ilo kar katak in wuno ko an Pfizer im Moderna, elabtata an kar ikue an wālok jenkwān abnono kein iloan ruo raan alikin an juon bōke wā eo, im ear wālok tarrin juon raan. Elablok an kar ekka an wālok jenkwān in abnono ko jen wā eo kein karuo jen wā eo kein kajuon. Ilo katakkin wuno ko an Johnson & Johnson, abnono ko rar wālok iomwin joñan eo ekka kin juon ñan ruo raan.

      Ñan aoleb wā ko jilu, armij ro reruttolok jen 55 aer yiō ad diklok aer ripoot kin abnono ko rej wālok jen ro rediklok.

      Kwomaron loe jet melele ko rejab mool im kobban wā ko rejab mool im emoj kolaajrak ettaer online ak ilo social media. Loloorjak ke jabdewot ien kwoj loe juon enaan kin abnono ear wālok jen wā kwoj lale jikin eo ej itok melele eo jene.

      Ta eo ej wālok ne inaj ñaninmij alikin ao bōke wā eo an COVID-19?

      Einwot wā ko ekkā ad bōki, wā eo an COVID-19 ekka an wālok abnono ko, einwot metak beim, biba, metak boram, ak mok ālikin am bōke wā eo. Men kein rej kõkakle ke wā eo ej jerbal. Katak Elaplak kin ta emāroñ walok elikin am bōk wā in COVID-19.

      Ne kwonaj ñaninmij alikin am bōke wā eo, kwoj aikuj kōjella kin ñaninmij eo ear wālok ñan Vaccine Adverse Event Reporting System (VAERS, Kein jerbal eo kin kōjella in ñaninmij ko rej wālok jen wā) (Kajin Belle wot) Juon "ñaninmij" ej jabdewot jorraan in ejmour ak abnono im ej wālok alikin wā. Ñan melele ko relablok kin VAERS, lale "Ta in VAERS?" ijin lal

      Ta in VAERS?

      VAERS ej juon kein jerbal ej mokaj an lelok kōjella im obij eo ej bōk eddon kejbarok im bobrae ñaninmij (CDC) im obij eo an bōk eddon kakien mona im wuno (FDA) ej lale. VAERs emaron jibañ loe jorraan ko rej wālok jen wā eo.

      Jabdewot (taktō, riñaninmij, armij eo ej lelok kejbarok) emaronripoot kin ñaninmij ak abnono ko remaron wālok jen wā ñan VAERS (Kajin Belle wot).

      Ewor joñan jemlok ko ilo kein jerbal in. Juon ripoot ilo VAERS ejab melelein wā eo ear kommane ñaninmij ak abnono eo. Ej melelein wot ke wā eo ear komman mokta.

      Emoj kommane VAERs ñan jibañ scientist ro ñan lale ta ko rej wālok im wunin aer aikuj etale juon jorraan emaron wālok. Ejab juon laajrak in jemlok ko emoj kamool jen wā eo.

      Ilo ien am kommane juon ripoot ñan VAERS, kwoj jibañ CDC im FDA kalikar abnono in ejmour ko remaron wālok im loloorjak ke wā ko rej letok kejbarok. Elane jabdewot abnono enaj wālok, renaj bōk komadmod eo im kōjella lok ñan taktō ro kin abnono ko remaron wālok.

      I maroñ ke bōk wā in bōbrae COVID-19 eḷañe eṃōj aō kar bōk COVID-19?

      Aet, Advisory Committee on Immunization Practices (ACIP, Kamiti in Rōjañ kin Wāween Lelok Wā), rōjañ jabdewot eo ewor emoj an kar bōk COVID-19 bwe ren bōke wā eo.

      Melele kein rej kwālok ke ejab maroñ bwe kwon bar bōk nañinmij in COVID-19 90 raan elikin am kar nañinmij, innem emaron wor jidik kejbarok ibbam (etannin ewor am make kein bobrae). Botab, jejab jela ewi toon an maron make bobrae jen ñaninmij.

      Armij ro ilo torre in ewor COVID-19 ibbeir rej aikuj kattar ñan aer bōke wā eo mae ien emmonlok aer mour im ien kojenolok eo aer ejemlok.

      Armij ro emoj aer kar kebaak COVID-19 ilo raan kein rej aikuj bar kattar aer bōke wā eo mae ien ejemlok ien jab ito tak eo aer, ne remaron kejbarok aer jab ito tak im jab bed iturin armij ro jet. Ne ewor uwota eo elab joñan ko remaron lelok ñaninmij eo ñan ro jet, remaron wā ilo ien jab ito tak eo aer ñan kejbarok aer jab kaajeeded ñaninmij eo.

      Jouj im lale Peij in Jenolọk im Māke Lak Iam n̄an COVID-19 ñan tōl in jenolọk im māke lak iam.

      Imaroñ ke bōk wā in COVID-19 eḷañe eṃōj an kar wor ao abnono ñan juon wā ilo raan ko moktalok?

      Rejab aikuj lelok wā ñan armij ro emoj jela ear wālok abnono kauwotata, einwot aban aer emenono, ñan wā in mRNA ak viral vector eo rar bōke moktalok, ak ñan jabdewot kobban wā in COVID-19 ko an Pfizer-BioNTech/Comirnaty, Moderna/Spikevax, Novavax, ak Johnson & Johnson-Janssen.

      Armij ro emoj an kar wālok abnono kauwotata ko ñan er jen wā ko jet ak jibañ ko rej lelok kin wā remaron wot bōke wā eo. Botab, ro rej lelok wā rej kommane juon jonjon in uwota ko im lelok melele ko ñan er kin uwota ko remaron wālok. Ne riñaninmij eo enaj lomnak in bōke wā eo, armij eo ej lelok wā eo aikuj lale er iomwin 30 minit ñan lale ne ewor jabdewot abnono ko rej kaju wālok.

      Advisory Committee on Immunization Practices (ACIP) ej rōjañ bwe ro rej lelok wā ren lale aoleb riñanin ro jab diklok jen 15 minit alikin aer bōke wā eo ñan lale ejellok abnono ko ej wālok ibbeir. Lale melele ko an ACIP lomnak in taktō ko ñan wā ko an mRNA an ien kadu (Kajin Belle) ñan melele ko relablok.

      Mennin Aikuj ikijen Wā

      Ej ke Mennin Aikuj Wā eo an COVID-19?

      Aṃ pepe ñe kwōj bōke wā in bōbrae COVID-19, botab jet jikin jerbal ko, kaloj ko, im university ko rej aikuj am bōke.

      Ilo torre in Wāshington ej aikuj wā eo an COVID-19 ñan:

      Rijerbal rein rej aikuj lukkun dedelok aer bōk wā eo an COVID-19 (jab diklok jen ruo wiik alikin aer kadedelok aoleben wā ko rej aikuji) mokta jen Oktoba 18, 2021. Mennin aikuj eo ekoba rikoontoreak ro, rijibañ ro, im jabdewot kain jerbal ko rej bed ilo jikin kein.

      Ne kwoj bed ilo kumi kein ak jikin jerbal ak jikuul eo am aikuj am bōk wā eo an COVID-19, kenono ibben obij eo human resources eo am, jikin jerbal eo, ak jikuul eo ñan lale ta eo kwomaron kommane. Ra in Ejmour eo ejab bōk kwōnaan ilo kakien ko an jikin jerbal ko ilo kaloj/university.

      Wā eo enaj jibañ kejbarok kwe im ro jet iturim jen am bōk COVID-19, im kim ej rōjañ am kenono ibben taktō ak jikin taktō eo am kin jibañ ko ilo am bōke.

      Ta mennin aikuj eo an wā eo an COVID-19 ñan rijerbal ro ilo jikuul ko an K-12?

      Ilo Okwoj 18, 2021, Governor Inslee ear kōjella kin juon melele in kajinet ej aikuj an aoleb rijerbal ro ilo jikuul ko an K-12 an kien im ejab bwe ren dedelok aer bōk wā eo an COVID-19, ak ñan bōke juon komelim ikijen kabun ak taktō mokta jen Oktoba 18, 2021.

      Kakien in ej jerbal ñan aolebrijerbal ro ilo jikin jikuul ko (Kajin Belle wot), ekoba:

      • Rijerbal ro im ro rej koontoreak im jerbal ilo jikuul ko ejab an kien an kilaaj K-12, bukon in jikuul ko an kien kilaaj K-12, jikuul in jata ko, im bukon ko rej lelok jibañ in jelalokjen (laajrak in ejab ekkar ñan jikuul ak rijerbal ro ilo bujen in jelalokjen ko an state-bwij),
      • Ro rej lale ajiri im lelok katak ñan ajiri jidik im rej lale elon ajiri ro jen imōn jokwe ko roktak, im
      • Rijerbal ro ilo jikuul ko reutiejlok.

      Ñan melele ko relablok, lale Mennin aikuj eo kin wā eo an COVID-19 ñan rijerbal ro ilo jikuul ko an K-12: kajitōk ko rekut (PDF) (Kajin Belle) (Obij eo an Ritel eo an Jikuul in Kien).

      Ewi wāween ao bōk juon komelim jen mennin aikuj ko ikijen wā eo?

      Ne jikin jerbal eo am ak kaloj/university eo ej aikuj wā eo an COVID-19, ak kwoj aikuj bōke wā eo ekkar ñan Gov. Jay Inslee Kōjella eo an Okwoj 9 (Kajin Belle) ak Kōjella eo ilo Okwoj 18 (Kajin Belle), kwoj aikuj kebaak jikin jerbal ak kaloj/university eo am ñan lale wāween am bōk kein kamool in wā, elane ewor aer kakien ej komelim am jab, im ta eo kwoj aikuj kommane ñan am jab. Ra in Ejmour eo ejab bōk kwōnaan ilo kakien ko an jikin jerbal ko ilo kaloj/university.

      Kwojab aikuj juon beba in kajitōk komelim jen Department of Health (DOH, Ra in Ejmour) ñan wā eo an COVID-19. Ejellok an DOH beba in komelim ko ñan jab bōk wā eo an COVID-19. Wāshington state Certificate of Exemption (COE, Bebe in Kamool Komelim) ej wot ñan jinen im jemen/rikejbarok ro ekonaan komelim an ajiri eo nejeir jab wā eo ej mennin aikuj ñan ajiri ro ilo jikuul ko an K-12, preschool ko, ak jikin lale ajiri ko. Ilo torre in Wāshington ejab aikuj wā eo an COVID-19 ñan ajiri ro rej bed ilo jikuul ak jikin lale ajiri, innem ejab koba ilo COE eo.

      Jikuul im Lale Ajiri

      Armij ro rediklok jen 18 Aer Yiō remaron ke bōke wā eo?

      Ilo ien in, Pfizer-BioNTech (Pfizer) wā im Moderna COVID-19 wā ko rej melim ñan ajiri ro 6 allōñ im rittolak. Novavax wā ej bellọk ñan 12+ yiiō iumin juōn Emergency Use Authorization (EUA, Doulul in Lolorjak Kōjerbale Kein Kōjbarok ko ilo Ien Idiñ).

      Jodikdik ro jonan yio ko aer ej diiklak jen 17 remaron aikuj beba in komelim jen jinen im jemen ak rikejbarok (Kajin Belle wot) nan boke wa eo, ijellokun ne ewor aer beba in kakien ej kwalok ejellok ej bok eddoier. Lale peij eo ad online kin Vaccinating Youth (Wa Jodikdik) nan melele ko relaplak.

      Lale ibben jikin wa eo kin mennin aikuj ko nan kwalok kamool kin komelim eo an jinen im jemen ak beba in kakien ej kwalok jodikdik eo ej make ian.

      State eo enaj ke aikuj wā in COVID-19 ñan delon ilo jikuul ko an K-12?

      Washington State Board of Health (Board in Ejmour eo an State), ejjāb Department of Health (Rā eo an Ejmour), ewōr an māroñ in kōmmane mennin aikuj ko ikijen wa ñan ajiri ro ilo jikuul ko an K-12 jikuul ko Revised Code of Washington (RCW, Code eo an Washington Emōj Kakāāle) 28A.210.140). Ejelọk jikuul ak jikin lale ajiri ñan wā in COVID-19 ilo ien in.

      Ajiri eo neju emaron ke bōke wā ko jet ilo ien an bōke wā in COVID-19 eo an?

      Armij remaron kio bōke wā eo an COVID-19 iloan 14 raan jen wā ko jet, ekoba ilo ejja raan eo.

      Enaj ke wor jabdewot kabidodo ilo mennin aikuj ko an jikuul ikijen wā ñan yiō in jikuul eo an 2022-2023 kin jorraan eo an COVID-19 im emoj an jelote aoleben lal in?

      Board in Ejmour eo an State ej lale elane ej aikuj wor jabdewot oktak ko ilo mennin aikuj ko an jikuul ikijen wā. Ilo ien in, mennin aikuj ko an jikuul ikijen wā renaj bed wot. Ajiri ro renaj aikuj kotobrak mennin aikuj ko ikijen wā mokta jen aer maron etal ñan raan eo kein kajuon ilo jikuul.

      Mour alikin Wã eo

      Ta melelein lukkun dedelok wā?

      Kwōj pād ilojimwe ekkar ñan raan kin COVID-19 wā ko am ñe emōj am bōk COVID-19 wā ko jinion im bōk wā in kakajur eo eliktata emōj an rojāñ ñan eok jān CDC.

      Ta eo imaron kommane kio ke elukkun dedelok ao wā?

      Ilo ien eo elukkun dedelak am wā, kwōnaj aikuj:

      Elane elukkun dedelok aō bōke wā an COVID-19, ij ke aikuj wōt kommane kultien kejbarok ko jet?

      Jekdoon elukkun dedelok am wā, kwōnaj wōt aikuj:

      • Kōmman "jimwe" ilo am bōk wā in kakajur eo ñan kōjbarok eo eman tata.
      • Jouj im kautiej kakien ko ilo ruum in. City, bukwōn, bejnej, būrookraaṃ im jikin ko remāroñ in aikuj ad ekanak māāj ak kein kamool in wā/jab alikkar in teej.
      • Bōk teej eo elañe ewōr kakōḷḷe ko an COVID-19 ippām.
      • Likit WA Notify ñan talebon eo am ñan lewaj kōjella elañe kwar kebāāk COVID-19 im ñan kojellāiki ro jōt ilo an jab walok etam ñe alikkar teej eo am. WA Notify ej juōn kein jerbal eo ejab walok jabdewōt melele ko an armij im ejjab jeḷā wōn kwe ak ia eo kwōj etal ñan e.
      • Ekanak juōn māāj eo eman jon̄an ilo jikin ko rej obrak ilowaan eṃ ilobelej ñan kōjbarok eo eman tata.
      • Loore Centers of Disease Control and Prevention (CDC, Jikin Kantūrol Nañinmej im Bōbrae) rōjañ ko kin itotak.
      • Bōk buñtōn ko rej aurōk elikin am kār epāāke COVID-19 nañinmej eo:
      Imaron ke aen doon ibben juon kumi in armij elab joñan elane emoj amim aoleb wā?

      Armij ro elukkun dedelak aer wā, im ejimwe bar raan in wā in kakajur ko aer, elukkun lap aer kōjbarok jān nañinmej in COVID-19. Ien aen doon ko rej emanlak ippān armij ro elukkun dedelak aer wā.

      Jouj im likit ilo ḷōmṇak eo am ke jōt armij remāroñ in jab kwōn ilo ien aen doon – jekdoon ilo jikin ko ediik kauwatata ie. Jōt armij remāroñ in jab kōnan bokij doon im jibwe pein doon. Im ej eman wōt. Aolep rej jino aer imenene lak kin men kāāl ko rej walok kiō im jekōnan pād wōt ilo ad kōjbarok im lale ro jej iakwe ir.

      Inaj ke aikuj kwālok kein kamool?

      Kwe māroñ aikuj kamool emōj am bōk wā eo an COVID-19 ilo jōt jikin, bejnej, im ilo ien būrookraaṃ ko.

      Kwoj aikuj lale Kaat in wā eo am einwot juon beba in lotak ak bar juon bebaaurok! Bōk juon bijan innem kakwone ilo mweo imom. Riiti melele ko relablok kin kaat in wā ko im rekoot in wā ko.

      Ak ñe ejjab jimwe ien wā ko aō ñan COVID-19?

      Ñe ejañin de jimwe ien wā in COVID-19 ko am:

      • Bukōt juōn jikin ejelọk onean in bōk wā in COVID-19 itūrim!
      • Ḷōmṇak in ekanak māāj eo eman joñan ilo jikin ko rej obrak kin armij ilowaan eṃ ilọblej.
      • Bōk teej ñan COVID-19 ñe kwōj ioon e kakōḷḷe ko.
      • Ñe kwōj itotak, bōk teej ñan COVID-19 mokta jān im elikin am itotak.
      • Likit WA Notify ñan talebon eo am ñan lewaj kōjella elañe kwar kebāāk COVID-19 im ñan kojellāiki ro jōt ilo an jab walok etam ñe alikkar teej eo am. WA Notify ej juōn kein jerbal eo ejab walok jabdewōt melele ko an armij im ejjab jeḷā wōn kwe ak ia eo kwōj etal ñan e.
      Imaron wot ke ñaninmij jen COVID-19 alikin ao wā?

      Ejab maron, botab edik joñan eo ke remaron. Wā ko elukkun jejjet aer jerbal, botab rejab 100%. Ne ewor kakolkol ko einwot COVID-19 (Kajin Belle wot), kwoj aikuj jab bed iturin ro jet im kebaak juon taktō. Remaron rōjañ am bōke juon teej in COVID-19.

      Nan melele kin teej eo an COVID-19 ak jejjetin beba kin melele in kajinet, jouj im lale Melele jen Teej.

      Imaron ke kaajeeded COVID-19 alikin ao wā?

      Nañinmij ko rej walok ñan jōt wōt armij ro elukkun dedelak aer wā im emōj aer bōk wā in kakajur eo aer. Bōtab, armij ro elukkun dedelak aer wā in COVID-19 im rej bōk nañinmej in COVID-19 remāroñ ajeedede baerōj eo ñan ro jōt.

      Ta eo ij aikuj in kōmmane ñe emōj aō epāāke COVID-19?

      Jouj im lale Peij in Jenolọk im Māke Lak Iam n̄an COVID-19 ñan tōl in jenolọk im māke lak iam.

      Ewi wāween ao maron lale ao inebata kin COVID-19?

      Kim melele ke jorraan eo elab im emoj an jelote aoleben lal in emaron jelot ejmour in enbwinnim im komelij eo am jimor. Kwojab make iam. Elon armij ilo Wāshington rej ioone aer inebata ikijen aban ko aer kin jaan im jerbal, an kilok jikuul ko, aer jab maron bed iturin armij, abnono ko ikijen ejmour, buromij im mij, im elonlok. Mennin ekoba abnono eo elablok im emaron wālok kin am rool ñan kommani makutkut ko ilobelej.

      Enin ej jet mennin jibañ ko remaron jibañ am lale am inebata im abnono:

      Wā in Kakajur ko im Wā ko Relablok

      Ta oktakin wā in COVID-19 eo elablok im juon wā in kakajur?

      Juon wā elablok (einwot ad bar jela ej wā eo kein kajilu) ej ñan armij ro emojno an enbwinnier maron bobrae jen ñaninmij. Jet ien armij ro emojno an enbwinnier maron bobrae jen ñaninmij ejabwe aer komman kein bobrae ilo ien eo jinoin renaj lukkun dedelok aer wā. Ilo ien mennin ej wālok, aer bōke bar juon wā emaron jibañ kolablok aer komman kein bobrae ñan ñaninmij eo.

      Juon wā in kakajur ej kenono kin wā eo rej lelok ñan juon armij eo ear komman an kein bobrae emmon kar joñan alikin an wā, botab ilo an joñan kejbarok eo diklok iomwin ien (etan mennin ej ediklok joñan an kein bobrae). Wunin an wor ien am bōke wā in kakajur eo an tetanus aoleb 10 yiō, kinke joñan am maron bobrae jen ien eo kwār bōk wā in tetnaus ilo ien eo kwār ajiri ej diklok iomwin ien.

      Jouj im lale Centers of Disease Control and Prevention (CDC, Jikin Kantūrol Nañinmej im Bōbrae) tōl ko ñan armij ro ejjab kajur ejmour ko aer ak etal ñan DOH website.

      Wōn eo ej aikuj bōk wā in COVID-19 eo elablok?

      Jouj im lale Centers of Disease Control and Prevention (CDC, Jikin Kantūrol Nañinmej im Bōbrae) tōl ko ñan armij ro ejjab kajur ejmour ko aer ak etal ñan DOH website.

      Ejjam aurok dose in booster?

      Wā in kakujur ko rej leļọk kejbarok eo ej wōnmaanlọk jen nan̄inmij kauwōtata n̄an armij ro elab jon̄an uwōta n̄an aer bōk COVID-19 eo ekauwōtata.

      Wā in kakajur ko rekar rōjañ moktalak ñan armij ro wōt ewōr aer kuawōtata elap ñan COVID-19, ako rōjañ eo emōj an laplak ñan koba ki aolep 6 yiiō im rittolak ñan jibāñ kalaplak kōjbarok jān COVID-19 nañinmej.

      Men in ej lukkun aorōk kōn an lōn̄ lọk nan̄inmej in COVID-19 ibelakin Amedka.

      Wā in COVID-19 ko emōj komelim ak kowebben ilo Amedka rej jerbal n̄an kadriklọk uwōta eo am n̄an bōk nan̄inmij kauwōtata, drelọn̄ aujbitōl, im mij jen COVID-19, im bar jen oktak in nan̄injmej in. Bōtab, wā kein rejjab lukkun bōbrae ikijen kauwōtata ko jen nan̄injmej in. Wā in kakujur ko renaj kejbarok im kalaplọk ejmour ikijen COVID-19.

      Kein jerbal in jiban im Melele ko jet

      Mennin jibañ ko kin COVID-19 ñan jejjetin kumi in armij ro

      Ajri im Jodikdik

      Kajojo Armij ro rej Kaninnin im/ak Rebororo

      Rilikin ro rej emakut tok im Rilikin ro emoj aer jool jen lal ko aer

      Bed wot mweo imom

      Kwomaron loe jejjetin mennin jibañ ko an jukjukinbed relablok ilo Peij eo kin Ejellok Kalijeklok kin Wā im an Armij Bōk Kwonaer (Kajin Belle wot)

      Kajitōk eo ao ear jab uwāak ijin. Ewi wāween an maron jela melele ko relablok?

      Kajitōk ko ekka remaron etal ñan covid.vaccine@doh.wā.gov.